So poznali fantje ga kot Jona,
Jona s stekleničko, ki pri roki
je bila dosledno med obroki,
polna ga bila je pivska cona.
Jona s svojimi je šank-rock vici
že močno presedal, tudi sebi,
združeval ko v svoji je osebi
hkrati več obrazov, vsaj dve lici.
Enkrat pa je Jona presenetil,
Jona svojo vsem je dal besedo,
da partíjo bo zapustil, zmedo
je med šank-kolegi fant zanetil.
Kam greš Jona, kaj si se odločil?
V pártijo bom vstopil, je povedal,
ko to rekel je, tako je zgledal,
da od smeha človek bi kar počil.
V pártijo, pa kaj je vendar s tabo?
Jona, spet tu stresaš vice bedne,
igrice se z nami greš poredne,
si zares razčistil Jona s sabo?
V pártiji zdaj vsak je dobrošel,
vsak podpornik šanka je izbrani
steber pártije, sploh če postrani
se na šank naslanja, kaže tošelj.
Manjka jim podpore takšne vrste
kot sem jaz, jaz Jona s svojim čarom,
agitiram javno ki pred barom,
jodlam in pa žvižgam jim na prste.
Oh, presneto, fantje so dejali,
čudno ni, da pártija propade,
če oklepa se poslednje nade,
kot je Jona, v kaj so se podali!
