Vsi siroto Jerico poznamo,
je za materjo hudo jokala,
k njej med zvezde slednjič se podala,
kolikor v spominu še imamo.
Nova pesem se posneti hoče,
v komisiji Jerica poseda,
pravi, da pripravlja se zaseda,
se za materjo nenehno joče.
Kaj le zakrivila ta je mati?
Pridno prala, vendar ne perila,
nekaj je iranskih novcev skrila,
da bi drugič mogla jih oprati.
Novcev, pa saj teh se pač ne pere?
No, če je denar umazan, tudi,
mati Lenčica se z njim potrudi,
Jerica sirota se pa dere.
Mama Lenčica vse dni je prala,
da bi hči izšolala se, reva,
pa nesrečna je bila zadeva,
Jerica žal šole ni končala.
Se zadira zdaj na vse pretege,
da krivic krivica se dogaja,
polno je zlorab, še to dodaja,
vidne so na licih ji zadrege.
Vpije, da jo tisti bo požrl,
hud pesjan, ki vse ljudi obira,
je siroti, kot da njo odira
in kot da ji mamo bo zaprl.
Da zlorabljena je, se huduje,
ona sama in vsa komisija,
ves nadzor je strašna barabija,
Jerica se kremži in spakuje.
Bom sirota Jerica postala,
k zvezdam priti mi ne bo uspelo,
dete toči solze na debelo,
le kako potem bom gobezdala?
