Palach Jan, ki sebe je s sežigom
med junake dvignil svojčas praške,
našel je epigone junaške,
enega s prav zgodovinskim dvigom.
Zbral je stole skupaj na ploščadi
Jaško, Palacha karikatura,
svetu da pokaže, kaj kultura
v slogu je: Sežigajmo se radi.
Rekli so, bo fant res insceniral
nam sežig čarovnic, vse bo rdeče,
pa se le okoli ognja meče,
kot bi ples divjakov imitiral.
Si izbral ime je: Sin gasilca
in poskakoval po indijansko,
z melodijo je norel balkansko,
sin plemena Javnega tožilca.
Sin je nula, ta z gašenjem nima
blage zveze, ta je piromanček,
rekli so gledalci, kot pijanček
se okoli ognja Jaško štima.
Rdeča se grmada je sesula
znašla se v pepelu bliskovito,
da še Palach bi priznal odkrito,
kar sem storil sam, zares je nula.
Res je nula takšna primerjava,
saj ko Jaško konec uprizarja,
z njim se živ krst zlepa ne ukvarja,
nulo zaobide pamet zdrava.