Na naslovu tem so ga iskali,
ki objavljen bil je zadnjič javno,
tja na Dunajsko so cesto glavno
se na lov za njim nato podali.
Hiša stara, ki se adaptira,
vlomljena ni, torej tam ne biva,
se nekje drugje, kot kaže, skriva,
ga nekdo, se ve, pri tem podpira.
Kajpada navedba je kazniva,
da prebivaš, kjer te ne poznajo,
pa potem naslov gre tvoj v oddajo,
tukaj nekaj se grdo prikriva.
Ne prikriva se, ampak navaja
le napaka, rekel bo tožilec,
fant je zgolj izgubljanja vršilec,
mu demenca rada ponagaja.
Se je zmotil ali pa izgubil,
kar kaznivo zdaleč ni dejanje,
takšno je njegovo zdajšnje stanje,
da v naslov se neki je zaljubil.
To od nekdaj z njim se že dogaja,
le da zdaj zadeva kulminira,
fant postal za družbo je ovira,
le ob petkih še pokonci vstaja.
In tedaj, presneta ti mizerja,
se tedaj še huje fant izgublja,
brez naslova scela se pogublja,
si domišlja vloga režiserja.
Res, obtožnica bi se sesula,
da naslov navedel je napačen,
pohajač je fant, je kratkohlačen,
hišna pa številka, ta je nula.
Vse je nula, ne samo številka,
elementov za pregon ni skratka,
pot na terapijo, ta je gladka,
manjkata podpis le in štampiljka.
