V mojem mestu štanti so odprti
kadar koli, tukaj vse dobite,
garantiram vam, da ne zbolite,
če z medico dobro ste podprti.
V mojem mestu je ob štantih gneča,
so nepisani predpisi taki,
da ob mizi zunaj čisto vsaki
najmanj dvajset naj oseb se sreča.
In ob zvokih mi trobente ljube
kdor do jutra vneto poskakuje,
jamčim mu, da virusu kljubuje,
naj samo drži se ritma trube.
V mojem mestu, kjer jaz poveljujem,
ni problemov, tu so le težave,
kam bi odstranili tiste zdrave,
se o tem zdaj pravkar posvetujem.
Sem župan, nihče mi nič ne more,
itak je najlepše moje mesto,
gremo rajat torej vsi na cesto,
sredi zime, v mrazu vse do zore.
V mojem mestu pamet prekipeva,
za virologijo tu smo glavni
in po svetu prav po umu slavni,
vsa Evropa redno nas opeva.
Mesta mojega da ne poznate,
saj se šalite, kje pa živite?
Da ste izobraženi, trdite,
mar morda za norca me imate?
Vas je, pa se mesto pravi vasi
in Cefizelj tu oblast je sodna,
klima za prepametne ugodna,
smo v Butalah, štekate počasi?
