Četrta številka revije Mladika je zagledala luč konec aprila. Fokus se tokrat osredotoča na izide volitev in na utrip slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Erika Jazbar v uvodniku zariše vzporednice in razlike med Koroško in Primorsko, predvsem glede politične organiziranosti in predstavništva. O volitvah na Koroškem med novimi mejniki, potrditvami in nazadovanji so spregovorii časnikar in nekdanji urednik Hanzi Tomažič; občinski svetnik in prvi slovenski podžupan v Celovcu Lojze Dolinar; občinska svetnica v Celovcu na listi Zelenih Sonja Koschier; deželni predsednik Enotne liste Gabriel Hribar; župan v Globasnici Bernard Sadovnik in župan v Pliberku Stefan Visotschnig.
V rubriki o gospodarstvu je govor o reviji Mladina, ki je v lasti goriške finančne družbe KB1909 in sodi med prepoznavnejše medijske blagovne znamke v Sloveniji.
Roman Globokar v rubriki Oseba in družba piše o osebnem odpuščanju kot prvem koraku na poti k narodni spravi, saj odpuščati ne pomeni pozabljati, temveč odpovedati se, da bi prevladala uničujoča sila, ki povzroči prizadetost. V zvezi s temo sprave se v nadaljevanju objavlja izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države.
Anka Peterlin je pripravila intervjuje na temo postumnega literarnega dela Alojza Rebule, zbirke z naslovom Apokrif. O delu spregovorijo: urednik Mladike Marij Maver, Lučka Peterlin Susič, ki je za radijski medij priredila in režirala odlomke iz Apokrifa, ter profesor, frančiškan p. Edvard Kovač.
V rubriki Ekologija ob svetovnem dnevu vode beremo članek o pravici do pitne vode, ki je že marsikje po svetu v navzkrižju z raznimi gospodarskimi interesi.
V rubriki literatura so objavljene pesmi Barbare Cerar, ki so prejele drugo nagrado za poezijo na 49. literarnem natečaju revije Mladika, in Božična zgodba Manke Kremenšek Križman, ki je dobila drugo nagrado za prozo na istem natečaju.
Elisabetta Kovic je pripravila nov zapis o otroškem vrtcu kot osnovi, na kateri stoji naša šola: tokrat obravnava razvoj predšolske vzgoje v Italiji od leta 1958 do 2004. Dragica Motik pa piše o skupščini in volitvah Društva katoliških pedagogov Slovenije.
Rafko Dolhar, v rubriki Prebrali so za vas, predstavi knjigo o Kanalski dolini pod zavezniško upravo.
V rubriki Zgodovina Renato Podbersič ml. piše o pozabljeni judovski družini Bolaffio na Primorskem, Jernej Vidmar pa objavlja drugi del članka o represiji proti članom Slovenske demokratične zveze in njenim privržencem.
V rubriki Kultura Franc Križnar predstavi glasbeno pedagodnjo, raziskovalko in zaslužno profesorico Damjano Bratuž, Magda Jevnikar pa mlado likovno umetnico Ajlin Visentin.
Mitja Petaros ob 30-letnici slovenske osamosvojitve piše o slovenskem grbu. Objavljena je tudi utemeljitev letošnje literarne nagrade Vstajenju Marinu Qualizzi, ocena, ki jo je pripravila Lidija Golc, in poročilo o serijskih publikacijah iz Argentine, ki ga je pripravila Lučka Kremžar.
Uvodnik v mladinsko prilogo Rast je pripravila Luna Callin, in sicer o mladih in osamljenosti v času koronadobe in pouka na daljavo; Luna Drašček, Jakob Tul, Jernej Močnik, Julija Cotič, Ivan Boškin in Ilaria Vecchiet objavljajo fragmente nabrite mularije iz koronadnevnika. Objavljeni so nasveti astrofizičarke Dunje Fabjan, mnenja dijakov, ki so sodelovali na spletni Prešernovi proslavi Slovenskega kulturnega kluba in tistih, ki so se udeležili Delavnice ustvarjalnega pisanja SKK z Marijo Kostnapfel.
Dosegljiva je TUKAJ
