Z belim prahom se igra bolnica,
v desno dlan prgišče ga nasuje,
bolno in zateglo natolcuje,
da prahu je tarča spet levica.
Z levo roko beli prah pomeša,
saj ga v desni vendar zadržuje,
vpije, da je vsak hip le še huje,
da se ji od hudega že meša.
Za bolnico prah je odrešitev,
le še ta ostal ji je edini,
ogrožénost lastno z njim da hlini,
v lažno s tem zapleta se trditev.
Z belim prahom se igra bolnica,
zdaj je igra, a povsem je jasno
in povedati je treba glasno,
da storilka njena je levica.
Njen korak bolan je in brezploden,
saj ko enkrat se pri prahu zmoti,
ta deluje in se je poloti,
za bolnico končno bo usoden.
