Se že sama misel mi upira,
tole zgodbo v verze naj prelijem?
Le kako v besede naj zavijem,
kar vse norme etične podira?
Svizec Franko, ta žival poznana,
je iz alpskega visokogorja
se spustila nizko vse do morja
in še niže dol od valobrana.
V sindikalnih vodah svizec jadra
že odkar ve zase, je na svetu,
a nizkotejšega na planetu
ni od njega razen morda kvadra.
Da pa svizec je tako pritlehen,
ne verjeli bi, če ne bi brali,
kaj dogaja se pri tej živali,
kakšen njen performans je nenehen.
Invalid takole je ocenil
svižčevo brezsramno delovanje,
da samo še slabša splošno stanje,
svizec je nato grdo popenil.
Invalidu besno je zabrusil,
češ naj nekam se takoj sprehodi,
svizec dobro ve, da mož ne hodi,
bo pa vsaj živali bes okusil.
Brani mir seveda pred ogabo,
rekli so živali poznavalci,
o ubogi sluzasti živalci,
brani mir ta svizec sam pred sabo.
