Sveti Franto, k tebi se obračam,
ne le jaz, veliko nas je zbranih,
istemu idolu večno vranih,
dobrim mestom in še boljšim plačam.
Sveti Franto, si kanoniziran,
kar nedavno ti si nas zapustil,
oporoke nisi več izustil,
jasno, ker si bil močno nadziran.
Sveti Franto, skoraj si stoletje
zemljo tlačil, tričetrt pa stopal
si po lovorikah, v njih se kopal,
a se tresel hkrati za prijetje.
Bi lahko okrutneži pošastni
kadar koli te tja gor poslali,
smrtne rane v hipu ti zadali,
sobojevniki seveda lastni.
Sveti Franto, ti rešitev moja,
ne le moja, nas premnogih nada,
tebi šla nazadnje je nagrada,
da odšel si z mislijo preboja.
Tvoj preboj med zvezde, tiste rdeče,
upanje nam vliva, da sledimo
pravi čas ti, da še ubežimo,
ti obvaruj strašne nas nesreče.
Sveti Franto, mar nam za življenje
itak ni bilo nikdár, nikoli,
a imetje izgubiti v boli,
to bilo res smrtno bi trpljenje.