Vse razkrilo pismo je ogabno,
ki prestregli smo ga, je zavpila
vaška opravljivka in kurila,
da dejanje to bo nepozabno.
Sosed Janez, ta neotesanec
žalil je in delal nam sramoto,
hujšo, kot če kazal bi goloto
in če bil največji bi pijanec.
So popadle druge opravljivke
vaške žlobudrače glasno vpitje,
češ za take vrste gre razkritje,
da premalo zanj so vse zmerljivke.
Vnesle bi prepir mu še v družino,
upajoč, da kmalu mu razpade,
v to polagale kriče so nade,
da potisnejo ga s tem v globino.
Pa izkaže se da pismo tisto
je bilo romantične narave,
v njem izbrane vse besede prave,
je izražalo ljubezen čisto.
Janez je ogrel srce Angele,
da ga v hipu je povsod hvalila,
komplimente v javnosti delila,
opravljivke brž so onemele.
Niso več o pismu govorile,
v vasi se Angelce ne omenja,
opravljivkam zmanjkalo je mnenja,
vse so kakor miši se poskrile.
Goflje zaželijo si samote,
če se sfiži podlo jim dejanje,
se zakrknejo v otrplo stanje,
da bi s tem otresle se sramote.
