9.9 C
Ljubljana
četrtek, 15 aprila, 2021

Franc Metelko: ELEGIJA UBOŽCEV

Sem ubožec, v stari sem kasarni

kakor drugi našel zatočišče,

tam moj dom je, je okrog smetišče,

tam grafiti so, ljudje nemarni.

 

Sem ubožec, nimam kam se dati,

streha se nad glavo mi podira,

zavod me edini še podpira,

ta mi je v uteho kakor mati.

Sem ubožec in zato podpiran,

s sedemnajstimi delim kasarno,

vsi pomoč prejemamo denarno,

a še vse premalo sem dotiran.

Sem ubožec, je mizerna plača,

dva potegnem komaj tisočaka

in doma me podrtija čaka,

je kasarna, čisto nič palača.

Sem ubožec, to je le začetek,

čaka zdaj še večje me uboštvo

in zato nabiram svoje moštvo,

da svoj glas povzdignemo vsak petek.

Sem ubožec, naj povem ponovno,

takšni vsi smo, ki na tej smo strani,

osemnajst nas je, v kasarni zbrani

delamo za opcijo mirovno.

Sem ubožec, mečejo na cesto

me, ker stanarine ne plačujem

in ker stavbe skupne ne vzdržujem,

pravijo, drugje naj najdem mesto.

Sem ubožec, ko bo čas pomladni,

moral bom iskati zatočišče

novo si, le kdo mi ga poišče,

pa še to, poklicno sem nevladni.


Zadnje novice

Sorodne vsebine