Carla je v soseski dobro znana,
kjer smeti so, tam jo najdeš vedno,
bo smetila, zasmradila redno,
na to vižo je povsem ubrana.
Opazili spet so jo pri kantah,
govori današnja nam novica,
se prihulila je kot tatica,
svoje tam povedala je v kvantah.
Da v kontejner vse bi pometala,
kar da je nevarno za okolje,
je kvantala Carla slabe volje,
med smeti bi še kolega dala.
Ta kolega da preveč na sceni
se pojavlja, druži se z volkovi,
Carlo ti popadajo strahovi,
da bili so skupaj z njim iskreni.
Ji kolega najmanj ni povšeči,
Carla ga hudobno zasmehuje,
dviga nos, sovražno se zmrduje,
se zasmili v lastni ti nesreči.
Se zasmili, vidiš ko popadke
Carline, ko ob kontejner buta,
čisto pobesnela, vsa razsuta,
kot da gre za ločene odpadke.
Skupaj, na en kup bi jih metala,
a narazen lezejo, smrdijo,
vso okolico da nasmetijo,
ob kontejnerju zaman je stala.
To ji rečem: Carla, ne obupaj,
svojih noter če smeti ne spraviš,
pač ne gre v kontejner, ne opraviš
čisto nič, saj nimaš vsega skupaj.
