V tarčo spet se strelja kar v rafalu,
z enim istim ciljem prav v sredino,
kot da naleteli bi na mino,
le da tokrat voda je na tnalu.
Voda pitna in neoporečna
teči več ne sme mimo tovarne,
ukoriti treba je nemarne,
tema to postala zdaj bo večna.
Voda mimo zgradbe če priteče,
prav tako ne boš je mogel piti,
moral v loku se boš izogniti
zgradbi, če tako komanda reče.
Se obala več naj ne dotika
prav ničesar, kar je iz betona,
tu po novem je naravna cona,
vodo naj se čim bolj stran pomika.
Kdo bi tole razumel streljanje,
kar naenkrat vse le v vodo meri,
skrb za vodo kot vihar se širi,
komu treba je natolcevanje?
Zlahka odpomoči je zadevi,
je problem samo, če teče z desne
ali po sredini, vodotesne
struge pa so kajpak vse na levi.
Z leve tudi če povodenj pride,
ni problema, stvar je brž rešljiva,
vsaka druga vodna pot sumljiva,
saj potem še sonce več ne vzide.
Skratka leva struga, na kolesa
levega naj mlina voda teče,
pa nihče več proti nič ne reče,
raj potem na zemlji bo, nebesa.
Tekla bo lahko, kjer bo hotela,
vsaka voda, tudi vsa smrdljiva,
snov na vodi pa nerazgradljiva
brez problema bo naprej polzela.
Važna stran je, saj ste doumeli?
Ali če po strelsko se izrazim,
da sem skrajno levo, vselej pazim,
pa že v sredo tarče smo zadeli.
