Mama, tepejo me zdaj kar štirje,
gibanje so mi, veš, omejili,
da nabijejo me, mi grozili,
ker prestopil dóma sem okvirje.
Dražek, jih boš enkrat že skalpiral,
no, nikar ne joči, dete moje,
bodo, veš, takrat dobili svoje,
ko za pravnika boš doštudiral.
Kaj pa, mami, če bo kdo teh štirih
tudi pravnik in mi bo nagajal,
komu tožil bom, kako bom shajal,
le kako se znašel bom v prepirih?
No, pomiri, Dražek, se, kaj paseš
slabo voljo, saj še dolga leta
so pred tabo, cmera ti presneta,
preden in če sploh mi kdaj odraseš.
