Piše: dr. Vinko Gorenak
Pravkar spremljam zaslišanje kandidata za notranjega ministra Boštjana Poklukarja, rezultat glasovanja uradno še ni znan, je pa popolnoma jasno, da bo podporo matičnega delovnega telesa Državnega zbora dobil. Taka pač je kombinatorika koalicije in opozicije, ki vedno zagotavlja podporo kandidatu za ministra. Nikoli, v svoji poslanski karieri, se ne spomnim, da bi matično delovno telo zavrnilo kandidata za ministra ali kandidatko za ministrico. Tudi sicer je to obupno neumna formalnost, preden posameznik postane minister. Tudi če bi matični odbor zavrnil kandidata za ministra, to še ne pomeni, da kandidat ne bo postal minister. Če ga izvoli Državni zbor bo pač postal minister, ne glede na odločitev matičnega delovnega telesa.
Spremljajoč zaslišanje ministrskega kandidata Boštjana Poklukarja na seji odbora za notranjo politiko v državnem zboru, sem se nehote postavil v vlogo poslanca Državnega zbora. Zamislil sem si vprašanja, ki bi jih kot poslanec postavil kandidatu za notranjega ministra. Ker pa to ni mogoče, nisem namreč poslanec, bom kandidatu za notranjega ministra po tej poti v nadaljevanju postavil nekaj javnih vprašanj.
V predstavitvi pred odborom Državnega zbora ste dejali, da boste glede imenovanja generalnega direktorja policije in direktorja NPU vzpostavili stanje, ki je že bilo nekje okoli leta 2010. Generalni direktor policije in šef NPU sedaj lahko postaneta le in samo karierna policista, vi pa pravite, da boste zakon spremenil tako, da bodo možno na mesto generalnega direktorja policije in šefa NPU, postaviti tudi »druge strokovnjake«, kot ste dejali. To naj bi lahko po vaših besedah bili tudi tožilci, sodniki in drugi.
V zvezi s tem vas prosim za pojasnilo:
Katere evropske države poznate, kjer šefi policije ali njim podrejeni lahko postanejo ljudje izven kariernega napredovanja v policiji, ki ga sicer, kot vidim, zagovarjate?
V arhivu Državnega zbora boste našli raziskovalno nalogo, ki sem jo kot poslanec naročil sam. Iz nje izhaja, da v Evropi obstajata le in samo dve državi, kjer lahko na čelo policije postavijo nekoga, ki ni policist, s pripombo, da ti dve državi tega nista storili že desetletja.
Analogno vašemu stališču bi bilo mogoče, da generalni državni tožilec, lahko postane nekd ki ni tožilec. Ali pa da predsednik vrhovnega sodišča postane nekdo, ki ni sodnik.
Si zamislite situacijo, da bi vlada Janeza Janše na čelo tožilstva imenovala recimo Branka Grimsa, ki ni tožilec, na čelo sodišča pa Jožeta Jerovška, ki ni sodnik?
Zakaj bi torej na čelo policije postavili nekoga, ki ni policist, kot predlagate kandidat za ministra Boštjan Poklukar? Po tej logiki lahko na čelo policije pripeljete diplomirano medicinsko sestro ali kateregakoli diplomiranega ekonomista, inženirja, recimo pilota!? Nesprejemljivo in to absolutno nesprejemljivo.
Se vam zdi to prav? Meni ne. Toda analogija je jasna, po moje lahko generalni direktor policije postane le karierni policist. Tako je tudi drugod v Evropi.
V zvezi z nastopom Boštjana Poklukarja pred notranjim odborom Državnega zbora imam še ogromno vprašanj, a vem, da bi bil ta prispevek popolnoma neberljiv. Zato Boštjanu Poklukarju postavljam le še eno vprašanje vezano na današnje zaslišanje v Državnem zboru. Dejali ste, da je za vas velik problem in velika prekoračitev pooblastil, da so policisti v prejšnjem mandatu nasilno odnesli »mirnega bralca ustave« izpred Državnega zbora.
Gospod Poklukar, ne vem ali ste neveden ali pa se lažete. Domnevni »miren bralec ustave« ni bil fizično odstranjen, ker bi mirno bral ustavo na javnem kraju, odstranjen je bil zato, ker je nasilno preplezal varovalno ograjo in nato bral ustavo. Gospod Poklukar, več resnega dela in uspehov vam želim, manj pa bodite »čistilec« in kimavec Črnčecu in Golobu. Lastna hrbtenica v življenju, ki ne traja le nekaj let, ampak nekaj desetletij, je veliko pomembnejša.
