Ni zdravila, hočem ga dobiti,
saj so rekli mi, da mi pripada,
ko bila je še najmanjša nada,
da uspešno dá se me zdraviti.
Ni zdravila, ker ni naročeno,
saj sem rekel, kaj se bo zgodilo,
bi lahko vam dal zagotovilo,
da nalašč bilo je vse storjeno.
Ni zdravila, ker ga ni naročil
tisti, ki prišel je bil za mano,
naj dejanje kot zločin spoznano
bo takoj, sem že naprej sporočil.
Po ustavi morali zdraviti
bi me kakor druge v tej državi,
zarobantil sem, da po ustavi,
onega bom ta hip dal tožiti.
Leto dni in več sem v agoniji,
tavam kakor nor po koruzišču,
se počutim kakor v zdravilišču,
a po neuspeli terapiji.
Nezadržno se mi čas izteka,
vem, da nisem za nobeno rabo,
šel bom rakom žvižgat in v pozabo,
zoper mojo ni bolezen leka.
