Židane ni volje, ki oglaša
spet se, tokrat res po dolgem času,
je zadihan, ni na dobrem glasu,
ta s hropenjem sebe sam prekaša.
Se na sceni je pojavil javni,
da vsaj slišali bi kdaj ga slepi,
je zahropel, kakšni da ukrepi
dobri so na Nemškem, zveličavni.
V boju s covidom tam ni delitev,
vlada trdna nemška disciplina,
naj zgleduje se še domovina,
je njegova tokratna trditev.
Po Berlinu fant igra turista,
ves zadihan o tem pametuje,
mu za zgled je tisto, kar je tuje,
nemškega posnema socialista.
Se sprašuješ ob tem slavospevu,
kaj ga v takšno primerjavo sili,
pa ne da se mu Slovenec smili,
toži da nad njim ob belem dnevu?
Ne, ni volje židane, pa tuje
povzdiguje, lastno vneto tlači,
svetohlinec se ne predrugači,
svojo revščino spet izkašljuje.
