Črn tič, glej, gnezdo obletava,
gnezdo sivkastih golobov znanih,
ta po mukah vseh doslej prestanih
med golobe zdaj se zaletava.
Najprej kljuva in jih še ozmerja,
črn tič, ki gnezda rad menjuje,
zadnji čas golobje naskakuje,
meri ga in z drugimi primerja.
Bi ugnezdil se, dovolj bilo je
v gnezdu s šarastim mu papagajem,
kjer pojavila se pod vprašajem
eksistenca je, voziti v dvoje?
Črn tič zamenjal papagaja
rad bi za goloba, ki ponavlja
tudi isto stvar samo, postavlja
vejice drugače le, podaja.
Gledajo golobje, golobíči
gor nad gnezdo, kjer se tič šopiri,
misli, da kos zadnji je oviri,
sprejmejo da sivkasti ga tiči.
Se sprašujejo, od kod hudiča
črnega golobi le poznajo.
Kam vsiljivega naj vraga dajo,
za katero sploh gre vrsto tiča?
Kdo zanj jamči, kdo mu bo poroštvo,
da ne bo drugam spet tič odletel?
In spoznajo, se je že zapletel,
črnca izdalo je uboštvo.
