Razred ta je vedno bil napreden,
se zato mu novi razred pravi,
v njem sedijo le idejno zdravi,
razred je zato posebej zgleden.
Dva v razredu zmeraj sta vodilna,
Branko, ki predsednik je razreda,
in pa Tanja, mesto ki zaseda
prve sile, ta dva sta nosilna.
»Maske dol!« zadrl se je Branko.
»Zdravju neizmerno so škodljive,
v njih se najdejo snovi vnetljive,
kot da bi nastavili si zanko.«
Se nato zaslišal glas je Tanje:
»Maske dol! Kdor šolati se hoče,
to brez maske naj počne,« ropoče
Tanja, ko predstavlja tesno stanje.
»Masko namreč vidno se zlorablja,
vsak učenec to naj ve«, je vpila,
z Brankom sta zasegla vsa trobila,
danes pa na to se kar pozablja.
Se pozablja, pozabiti mora,
kdo je prvi bedo razmaskiral,
kdo docela šolo inficiral,
kdo največja je brez mask pokora.
Tisto je samo spomina vredno,
ko oba na ves sta glas zavpila
»Maske gor!« in druge okrivila
za okužbo, s tem ravnala zgledno!
Na ta klic orkester se odziva,
vztrajno, glasno, venomer ropoče,
preglasiti s tem resnico hoče,
česa ta dva sta osebka kriva.
