Filmček sem novi si ogledal,
rekli so mi, da je holywoodski,
jaz pa rad bi videl, da je ljudski,
za začetek to sem vam povedal.
Film je okorn namreč silno,
vsa okornost v njem na plano sili,
kadri so okorni razjezili
do te mere me, da je sterilno.
Ja, sterilen je, zares okorn,
kakor režiser, ime enako,
vanj je stlačil čisto vso navlako,
ni ideji pravi bil pokoren.
Že začetek je okorna scena,
vse podrto, same ruševine,
in potem nobena v njem ne mine,
da na usta mi ne pride pena.
Ti, okornež, ki si ga zrežiral,
kakšne skupaj zmetal si kolaže,
vem predobro, kakšne ti si baže,
vem, bi neokorno rad razdiral.
Najbolj pa seveda razjezi me,
ne okornost filma, itak tudi,
ampak tisti pesnikov preludij,
ne prenesem te pomladne klime.
Film je okorn, to ponavljam,
režiser takisto, res neroden,
film za naš prostor je prezgoden,
veste, jaz se zdaj šele prenavljam.
Prenoviteljstvo čas potrebuje,
film nagel je za nas dejansko,
raje bi z okornostjo neznansko
doživeli ga in pa brez muje.
Muja tista je, ki nas zatira,
gledati nam muka te je scene,
plačevati zanje takšne cene,
ta okorni nas zares nervira.
