Delavec na delu je zastokal
še pred meseci parolo takšno:
»Spet brezposelnost imamo, kakšno,
previsoko, človek bi se zjokal!«
Okrivil za vse je kajpak vlado,
saj je že od nekdaj vajen tega,
kadar prava ni, je kriva vsega,
ta na delu vam pove z naslado.
To v resnici delavec ni pravi,
ne živi od lastnega pač dela,
je za njim mašinerija cela,
on samo kje kakšen vtis popravi.
Je na delu, vedno z delom, priden,
ubogljiv je člen mašinerije,
za rezervne dele mimikrije
je na delu več kot le soliden.
Skratka, da brezposelnost visoka
je bila, nad tem se je usajal.,
zdaj pa z drugim spet bi rad ugajal,
je prenizka, delavec zastoka.
Saj ne ve več, kaj bi še počenjal
firma ta na delu se sesipa,
se obup prehud loteva tipa,
da bo res kdaj delati začenjal.
Delo namreč je vse bolj brez posla,
saj ni prave, čiste proizvodnje,
se prekladajo na kupe blodnje,
sami se imajo zgolj za osla.