Se že vidi, vidi gor v višavah,
prvi bo med ptiči, ker o miru
čivkal bo, letel po glavnem tiru,
mir oznanjal ljudstvu po nižavah.
Se že vidi, vidi na prestolu,
orla bo zamenjal, sam si pravi,
on ne bo tako kot malček plavi,
ki podoben je vse bolj le trolu.
Saj se ve, kateri to je ptiček,
vejico miru ta v kljunčku nosi,
pa ljudem obljube razne trosi,
novi to je ptiček golobiček.
Golobička enkrat je odneslo,
njega pa ne bo, saj ta naš poba
zrasel v pravcatega je goloba,
v zraku dobro ki obrača veslo.
V genih mu letenje je uspešno,
takšne čivka, in da dobro služi
vsak, ki njemu se takoj pridruži,
hrustal bo lahko nadvse pregrešno.
Se že vidi, orel da bo novi,
pa čeprav navaden siv je ptiček,
drugi v zaporedju golobiček,
tak z napako hudo že v zasnovi.
Se že vidi in že komaj čaka,
ptički drugi nebogljeni rdeči
pot tlakujejo mu proti sreči,
njega razglasijo za junaka.
Ne, ne bo kot mali ptiček plavec,
to je vedeti dal s čivki jasno,
letanje njegovo bolj bo špasno,
ko pristane kakor ptič rjavec.
