»Dons podpis bo, nč več nč na kredo,«
rekel birt je kmetu s Serpentine,
»če ta zadna krava vam pogine,
vržte tist papir že ke na sredo.«
»Ga bom vrgu, ga bom tut potpisu,
ejga, birt, prnes še eno rundo,
bom zastavu zajno svojo bundo,
kva s ves čuden, ejga, gor po frisu?«
Se tako odvila uvertura
je v podpis kupčije nove kravje,
štirje so držali se po pavje,
vse držala pa je lak glazura.
Mesec svetil je, da viden bolje
bo podpis, bolj trdna bo zaveza,
in da lažja bo pogodbe peza,
vse odraz pa neomajne volje.
»A ne, sej smo za sodelovajne?«
vprašal s Serpentine kmet je glasno,
pritrdili so mu trije: »Jasno,
smo, sam da bo mim že to glasvajne.«
»Po volitvah tlele se dobimo,
točno tuki, birt nej nm bo priča,
da zapijemo skep pol hudiča,
do takrat na upajne živimo.«
»Kva je zdej, a ni nobene babe,
de b na vas se orenk razjezila?«
birtna se je končno oglasila,
»a ne vidte, kakšne ste ogabe?«
Kmet spod Klanca ji tako zavpije:
»Vidmo, baba, pust nam to vesele,
kravja je kupčija, žrtev tele,
sej veš, da se zadna runda pije.«
