Umnikov deset se spet je zbralo,
so pomahali v smer znano isto
in modrost izlajali nam čisto,
se izdatno jim je pomagalo.
Naj se sliši umnikov teh mnenje,
slišati bilo je iz ozadja,
naj razgali stroj se strahovladja,
je pošlo razumnim potrpljenje.
V en glas so zalajali razumni,
čivk jih zmotil je pred nekaj dnevi,
so zdramili se, skočili drevi,
pokazali, da so res pogumni.
Zoper čivk zobe so pokazali,
silovito trgati začeli,
in če žrtev bi ta hip ujeli,
bi brez milosti jo poteptali.
Zmotil čivk jih je, bil ton ni pravi,
umnikov vsebina ne zanima,
da le gospodar jim v znak pokima,
svoji se podvržejo naravi.
Vrsta so zdresirana posebna,
pravi se ji rdeči prinašalec,
ve se, kdo ukazov je dajalec,
so imena vendar nepotrebna.
