Ko v ekran pogledam, joj, nesreča,
se razrasla spet je na široko,
nosi pa še bolj se na visoko,
ne usluga, mušnica rdeča.
Okrog beta, čisto pod klobukom
bele pike, kot da masko nosi,
in pod njo zgolj nebuloze trosi
kot kak ponavljalec med poukom.
Tole vzeto je iz garderobe,
gledališke, tale rdeča krpa,
rekel mi je sosed, goba črpa
pač stvari samo domače robe.
Nak, ni res, so pike čisto pristne,
nekaj pikic, sicer pa vse rdeče,
mušnica se na široko meče,
šteje med rastline se koristne.
Pod klobukom je pri betu tanka,
mušnico je sosed spet ocenil
in pa poznavalsko hkrati sklenil,
nekaj pik da na podlagi manjka.
Njen da glas je v gozdu dosti vreden,
misli goba si, naj se me čuje,
sliši pač, saj štajersko modruje,
če o njej bi rad ostal dosleden.
Sicer je menda v revirjih vzklila,
kjer kontaminacija je huda,
ni ji torej treba dosti truda
pa vse svoje bistvo bo razkrila.
