Piše: M. Bo.
V Triglav Lab s strokovnjaki
Gostje dogodka Pripravljeni na (ne)predvidljivo: vremenski ekstremi in drugi navzoči strokovnjaki so predstavili podatke o naravnih škodnih dogodkih ter soočili mnenja o tem, kako se z njimi spoprijeti.
Branko Gregorčič, meteorolog Agencije RS za okolje, je razgrnil nekaj klimatoloških dejstev: ozračje nad Slovenijo se segreva za približno 0,4 stopinje C na vsakih 10 let. Poletja v Sloveniji postajajo vse bolj vroča, osončena in sušna. Kakšne pa so pričakovane posledice? »Ob višjih temperaturah lahko zrak vase sprejme večjo količino vodne pare (v plinastem agregatnem stanju). Ob kondenzaciji le-te v vodne kapljice se sprošča t. i. latentna toplota kondenzacije, kar je pravzaprav vir energije za vremenske procese, še posebej konvektivne. Zato lahko pričakujemo nadaljnje naraščanje pogostosti in intenzitete nalivov ter drugih z močnimi nevihtami povezanih pojavov, kot so toča, udari strel, sunki
viharnega vetra … Manjša količina padavin v poletnih mesecih ob povečani frekvenci vročinskih valov pa povzroča pogostejše sušne razmere in s tem tudi povečano nevarnost požarov v naravi,« je opozoril Gregorčič.
Naraščajo tudi škode
»Tako zaradi števila vremenskih nevšečnosti oz. škodnih dogodkov (manjših ali velikih) kot zaradi njihove intenzitete naraščajo tudi škode, ki nastanejo v takšnih primerih,« pojasnjuje Uroš Metličar, direktor službe za premoženjske škode v Zavarovalnici
Triglav. Izračuni zavarovalnice, ki je primerjala verjetnost toče v Sloveniji od leta 2009 do leta 2022, kažejo, da je bila verjetnost za točo leta 2009 bistveno manjša, kot je v zadnjem obdobju. Izhajajoč iz statistike dogodkov, ki jih prepoznajo kot množične škodne dogodke, v Zavarovalnici Triglav zaznavajo naraščajoč trend števila škod ob toči od leta 2014 dalje. Na področju premoženjskih zavarovanj toča poškoduje več vozil kot objektov, vendar je skupna vsota izplačanih škod na objektih višja kot na vozilih. Medtem ko je pri obsegu škode zaradi poplav in viharjev, ki prizadenejo večinoma objekte, po Metličarjevih besedah volatilnost med leti zelo visoka in ni nekega očitnega trenda navzgor ali navzdol.
Najbolj ranljivo je kmetijstvo
»Zaradi podnebnih sprememb se povečujeta tako pogostnost kot tudi intenziteta škod v kmetijstvu, saj so kmetijske kulture prve in najbolj izpostavljene vremenskim nevšečnostim,« pojasnjuje Aleš Zupan, direktor službe za kmetijska zavarovanja v
Zavarovalnici Triglav. Obdobje neurij s točo se podaljšuje in traja že od začetka aprila do konca oktobra, medtem ko je trend pojavljanja škod še bolj zaskrbljiv v primeru spomladanskih pozeb in suš. Letos so se namreč v sadjarstvu soočili že s peto pomladansko pozebo v zadnjih osmih letih. Škoda po suši, ki je lani najbolj prizadela poljedelsko in živinorejsko panogo, je bila primerljiva z dvema največjima sušama v zadnjih 30 letih, ki sta bili v letih 2003 in 2013, je podatke predstavil Zupan. Kot prvi korak za
obvladovanje tveganj v kmetijski pridelavi tudi v Zavarovalnici Triglav svetujejo preventivno zaščito (protitočne zaščitne mreže, oroševalni sistemi, namakanje, pridelava v steklenikih in plastenjakih itd.). Naslednji korak in tudi takrat, ko preventivna zaščita ni mogoča, priporočajo ustrezno zavarovanje. Kot neizogibno v zavarovalnici vidijo tudi potrebo po prilagajanju kmetijske pridelave podnebnim spremembam, še posebej v smislu izvajanja
strategije prilagajanja kmetijske proizvodnje pred določenimi tveganji, kot sta npr. spomladanska pozeba in suša.
