Piše: Gašper Blažič
Z evropsko poslanko Romano Tomc, ki tretjič kandidira za položaj evropske poslanke, tokrat prvič kot nosilka kandidatne liste SDS, smo se sicer pogovarjali že v prejšnji številki Demokracije.
Tokrat smo ji postavili še nekaj vprašanj, ki zadevajo Evropsko unijo, njeno sedanjost in prihodnost. Kot pravi Romana Tomc, političnega dogajanja v Evropski uniji ne bi smeli zanemarjati, zato je udeležba na letošnjih evropskih volitvah zelo pomembna.
Gospa Tomc, pretekli mandat Evropskega parlamenta je zaznamovalo tudi veliko razprav o vladavini prava in svobodi medijev. Kako ocenjujete stanje vladavine prava v Sloveniji?
V Sloveniji vladavine prava ni, kvečjemu je vladavina pravih. Brutalnost, s katero leva politika lomasti po institucijah, ki bi morale biti neodvisne in skrbeti za delovanje pravne države, je zastrašujoča. Če bi imeli medije, ki si zaslužijo ime neodvisni mediji, to ne bi bilo mogoče, saj bi jim gledali pod prste. Žal pa so tudi mediji del problema. Posebej javna RTV, ki so jo politično ugrabili in jo uporabljajo za pokrivanje svojih rabot.
Očiten je bil preobrat Evropskega parlamenta glede medijev. Na začetku so bili zelo kritični, ko se je zgodila popolna politizacija RTV, pa ni bilo nobenega zgražanja. Kako to ocenjujete?
Ne Evropskega parlamenta in ne levičarjev v njem. Njihova sprevrženost ne pozna meja. Že leta sem na bojni nogi s Sophie in’t Veld, za katero se je izkazalo, da ni nič drugega kot politična likvidatorka vlade Janeza Janše. Resnica je ne zanima. Tako kot naši levičarji pa se sama zelo ceni in razglaša za veliko borko za vladavino prava. Takšne prijeme uporabljajo tudi v ruski hibridni vojni. Prodajajo vam tisto, v kar hočejo, da verjamete, da je res, in ne tistega, kar je dejansko resnica. Želela bi si, da bi bili ljudje bolj kritični do tega, kar jim prodajajo mediji. Grozljivo je, kako manipulirajo.
Med predsedovanjem so res zelo napadali Slovenijo. Spomnimo se, kako so asistenta Tanje Fajon odkrili pri pripravi poročila o Sloveniji. Vi ste to spremljali in nosili veliko breme.
Res je, čeprav so napadli z vseh strani in so imeli večino, mi je uspelo zmanjšati škodo, ki nam jo je delala levica. Vedeti je treba, da so napadi izvorno prihajali iz Slovenije. Bistveno pri tem je, da sem pridobila zaupanje skupine in predsednika ELS Manfreda Webra. Celotno skupino mi je uspelo prepričati, da so glasovali proti resoluciji. Bilo je res fascinantno, kakšen preobrat se je zgodil. Niso pa vsi verjeli v uspeh ali pa v to, da se sploh da kaj narediti. Takrat, ko je bilo najhuje in je bilo potrebne največ moči, so celo nekateri moji kolegi znotraj slovenske delegacije ELS menili, da je bilo sodelovanje na misiji, ki je prišla v Slovenijo, napaka. Seveda se je izkazalo, da je bilo to edino pravilno. Skratka, precej osamljeno sem se počutila, nikjer ni bilo nikogar.
Tudi z Věro Jourovo se že dogo poznata. Kako bi jo opisali?
Drži, dolgo se poznava. še iz časa pranja iranskega denarja prek NLB. Tudi tam je bilo njeno ravnanje čudno. Bila sem pri njej na sestanku in sprva se je zdelo, da stvari razume in da jih ne odobrava. Kar naenkrat p a je obrnila ploščo. Lahko si samo mislim zakaj. Potem sva se še večkrat osebno pogovarjali, ima polne fascikle mojih dopisov, spopadali sva se na plenarnih zasedanjih in še kaj. Žal je Jourová ravno tako pretkana političarka kot in’t Veld. Igra svojo politično igro, ki se ji reče »Napadaj desno, brani levo«. Vse drugo je nepomembno. Dobra novica je, ne bo več komisarka. Upajmo, da bo po volitvah to mesto zasedel nekdo, ki bo vladavino prava razumel tako, kot bi bilo treba. Brez dvojnih meril.
Pogled iz Bruslja omogoča, da vidim gozd in ne samo dreves. Zelo si bom prizadevala, da Evropa obstane in da ohranimo evropsko kulturo. Še bolj pa, da obstane tudi Slovenija.
Kako ocenjujete delovanje RTV po »depolitizaciji«, ki jo je omogočilo ustavno sodišče, najbrž tudi s pomočjo Evropske komisije?
Kot sem rekla. RTV je ugrabljena za namen zaščite vseh nečednosti, zlorab položajev, kraje davkoplačevalskega denarja, kar počne vladajoča koalicija. Ne pozabiti na poskuse vnovične vzpostavitve venezuelske ideologije. Scenarij pišejo v ozadju; tisti, za katere mislite, da vladajo, so samo igralci, ki igrajo svojo vlogo. Novinarji morajo poročati vse dobro o koaliciji in čim bolj slabo o opoziciji. Tudi sama imam veliko izkušenj, kako so mediji sposobni zatirati desne politike. Ampak prišel bo čas, ko bodo ti, ki danes branijo Roberta Goloba, dobili drugačna navodila. In bodo morali poskrbeti za njegov sestop z oblasti. Hkrati bodo gradili nov kult osebnosti in novega rešitelja Slovenije. Včasih se mi ti novinarji, ki morajo prodati svojo dušo in pozabiti na vse standarde novinarskega poklica, prav smilijo. Kaj vse morajo početi, da jim vržejo kakšen piškotek. To mora biti res hudo ponižanje.
Menite, da bo v prihodnjem mandatu Evropskega parlamenta drugače? Bo Bruselj zavaroval vladavino prava in medije v Sloveniji pred tem, da jih politično povsem uničijo?
Zagotovo. Danes imamo v Bruslju v vseh institucijah močno prevlado levice. Po volitvah ne bo več tako. Več bo desnih vlad, več bo desnih komisarjev in več bo desnih poslancev. To je pravi čas, ko bomo lahko zahtevali spoštovanje vladavine prava in svobode medijev tudi v Sloveniji in nas bo pri tem podprla večina v Evropskem parlamentu. Je pa res, da je treba za dosego teh ciljev obvladati in razumeti evropsko politiko. zelo pomembni so prijatelji, ki te podprejo v ključnih trenutkih. Seveda moraš tudi ti razumeti njih in jim kdaj pomagati. Temu rečemo spoštovanje in sodelovanje. Ne gre vse na prvo žogo, na moč in na silo. To prinese več sovražnikov kot prijateljev. In v politiki so zavezniki zelo pomembi. Brez njih ni mogoče zmagati v bitki.
V prejšnjem pogovoru za Demokracijo ste omenili, da so volitve v Evropski parlament tokrat zelo pomembne, saj je na tleh Evrope vojna, ne samo v Ukrajini, na udaru je tudi Izrael. Kako bi na kratko ocenili varnostno situacijo v Evropi in Sloveniji?
Varnostna situacija se je v Evropi v zadnjih 10 letih močno poslabšala. Menim, da se ljudje ne zavedajo dovolj, kako zelo blizu je vojna in kako malo je treba, da se to razširi. Če bi poslušali moje kolege iz baltskih držav, bi se zagotovo streznili. Lahko rečem, da jih je neskončno strah in da skoraj ne govorijo drugega kot o Putinu. Izjemno so hvaležni in zadovoljni, da so del Evropske unije in da so člani Nata. Njihovo enotno stališče je, da jih brez enega ali drugega ne bi bilo več.
Kar zadeva spopad v Izraelu, bi se morali vsakokrat. ko se pogovarjamo o grozotnih posledicah, ki jih trpi civilno prebivalstvo in predvsem otroci, spomniti, da je spopad začel Hamas, ki še danes zadržuje talce in uporablja civilno prebivalstvo za živi ščit. Ne domišljam si, kot si morda kdo drug, da vem, kakšna je rešitev. Vem samo to, da nobena vojna ni črno-bela in da so stvari izjemno zapletene. Ne verjamem tistemu, kar poročajo v medijih. Razum mi govori, da bi se vojna lahko končala, če bi teroristični Hamas takoj in brezpogojno izpustil vse talce in položil orožje. To za začetek. Potem pa se lahko nadaljujejo pogajanja o prihodnji državni ureditvi.
S tem je seveda povezano tudi vprašanje delovanja zveze Nato. Slovenci smo tako v EU kot v Nato vstopili pred 20 leti. Kako odgovoriti tistim, ki pravijo, da od tega nimamo koristi?
Naj se vprašajo, zakaj sta se Finska in Švedska po toliko letih nasprotovanja odločili za vstop v Nato. Prav zaradi varnosti. Menim, da Nato danes, čeprav večina držav ne dosega ciljnega odstotka financiranja, še vedno pomeni stabilnost in povezanost. Na neki način Slovenija, ki ne vplačuje dovolj, uživa ugodnosti, ki jih ponuja Nato na kredit. Na drugi strani pa razumem tudi ZDA, ki zahtevajo, da države vplačujejo toliko, kot so se dogovorili.
Ste torej zagovornica Evropske unije in zveze NATO. Verjamete vanju?
Verjamem. Zelo verjamem. Sploh sedaj, ko imam izkušnjo sodelovanja pri oblikovanju evropske politike. Vem, kakšne nevarnosti nam pretijo in kako zelo pomembno je, da smo člani EU. Od tega imamo res mnogo koristi. Od ugodnosti enotnega trga do brezplačnega telefoniranja. Koristimo lahko sredstva iz številnih skladov, lahko tudi sami oblikujemo evropsko politiko. Če smo seveda dovolj močni. Zelo dobro je, da smo tudi člani evroobmočja, kar pomeni skupno valuto. Ne predstavljam si, da tega ne bi imeli. Glede na neodgovorno vladno politiko naša valuta najbrž ne bi bila preveč vredna. Tudi schengen je izjemno pomemben. Poglejte, kako vesele so države, ki jim je dovoljeno vstopiti v ta krog. Vse to mi že imamo. In seveda Nato tudi. Varnost je vsak dan bolj na preizkušnji.
Pogled iz Bruslja omogoča, da vidim gozd in ne samo dreves. Zelo si bom prizadevala, da Evropa obstane in da ohranimo evropsko kulturo. Še bolj pa, da obstane tudi Slovenija. Ne samo da obstane, ampak da se preoblikuje v demokratično, razvito, uspešno in prijazno državo, ki nam jo bodo vsi zavidali.
