Piše: Nova24tv.si
Evropski parlament in države članice EU so dosegli dogovor o evropskem migracijskem paktu. Gre za močno kontroverzen dogovor, poln kompromisov, ki pa ne vsebuje ključnih rešitev, ki bi zares, mimo političnih deklaracij zamejili migrantsko krizo, katere epicenter sta Balkan in Sredozemlje, prav tako pa državam članicam vsiljuje migrantske kvote.
Politiki so sicer polni navdušenih enovrstičnic. “Nova pravila nam bodo omogočila, da ponovno pridobimo nadzor nad zunanjimi mejami,” je sporočil glavni pogajalec Evropskega parlamenta Tomas Tobé, član konservativne ELS.
“Ta pakt o migracijah in azilu bo zagotovil učinkovit evropski odgovor na ta evropski izziv. O tem, kdo lahko pride v EU in kdo lahko ostane, bodo odločali Evropejci in ne tihotapci. Pomeni zaščito pomoči potrebnih,” je v izjavi zapisala predsednica Evropske komisije Ursula Von Der Leyen.
Pakt bo po njenih besedah obenem omogočil delitev odgovornosti med članicami in solidarnost s tistimi državami, ki varujejo zunanje meje EU in preprečujejo nezakonite migracije. EU in državam članicam pa bo nova zakonodaja prinesla tudi orodja za hiter odziv na krizne razmere.
Poleg trdnega in učinkovitega zakonodajnega okvirja, ki ga prinaša pakt o migracijah in azilu, so pomembne tudi aktivnosti za zaščito evropskih meja, preprečevanje tihotapljenja in sodelovanje s tretjimi državami, je še povedala predsednica komisije in poudarila, da Bruselj podporo članicam nudi tudi pri tem.
EPP: Pakt bo omogočil ponovni prevzem nadzora nad mejami EU
“Pakt namerava ponovno pridobiti nadzor nad mejami EU. O tem, kdo vstopi v Evropo, se odločajo vlade EU in ne tihotapci. Za to je vsak del migracijskega pakta enako pomemben. Nova pravila Eurodac bodo omogočila pravilno identifikacijo, pomoč pri preprečevanju nedovoljenih migracij in nedovoljenega gibanja med državami EU. Medtem bodo nova usklajena pravila o varnostnih pregledih učinkovito preverjala vse nedovoljene prihode na zunanjih mejah EU. Na zunanjih mejah bo jasno razlikovanje med tistimi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in tistimi, ki je ne,” pa so zapisali v sporočilu za javnost v največji politični skupini v Evropskem parlamentu, Evropski ljudski stranki (EPP).
Pet novih zakonov za nadzor migracij
EU pakt o migracijah temelji na petih novih zakonih za boljši nadzor migracijskih tokov v Evropo. To so uredbe o zbirki prstnih odtisov EURODAC, o postopkih varnostnega preverjanja na zunanjih mejah EU, o upravljanju migracij in azila, o azilnih postopkih in kriznih razmerah.
Ministri EU so pripravljeni financirati zidove, ograje in bodečo žico v tretjih državah, da bi preprečili odhod migrantov, in okrepiti nadzor na mejah EU kot del mehanizma ‘solidarnosti’ pri migracijah.
Pri tem je najbolj kontroverzni del dogovora t. i. uredba o azilnem upravljanju migracij (RAMM). RAMM bo zopet uvedel pravila “solidarnosti”, ko ima ena ali več držav težave pri obvladovanju velikega števila migrantov, ki prihajajo na njihovo ozemlje. Po dogovoru ministrov EU in evropskih poslancev bi RAMM vključeval “solidarnostni bazen”, ki bo zbiral informacije o tem, kako bodo posamezne države EU pomagale državam članicam v težavah, kot osrednja točka solidarnostnega mehanizma. Gre torej za podobne kvote kot leta 2015.
Ena od točk, o kateri se razpravlja, je modifikacija instituta združitve družine. Ministri EU ne želijo več priznati bratov in sester kot upravičencev do združitve družine – še vedno pa bi bili upravičeni otroci in partnerji.
Kaj dogovoru manjka?
Videti je, da je predlog predvsem optičen in da je njegov edini operativni del ta o vsiljenih kvotah migrantov za države članice. Kvote so podobne tistim iz leta 2015, ko je vsa Evropa morala pokrivati napake nemške migrantske politike.
Dogovor ureja problematike vračanja tistih, ki nimajo pravice do bivanja – npr. zavrnjenim azilantom, ki so v EU močno zastopani pri deležu nasilnih kaznivih dejanj in terorizma. Kot rečeno pa bodo vse države (razen Danske) znova prisiljene v solidarnostno sprejemanje migrantov skladno s prebivalci per capita, ko se posamezna država znajde v težavah (v trajnih “težavah” so vse mediteranske države).
Prav tako ni nikjer govora o pomorski blokadi na Sredozemlju ali dogovoru z vladami v Libiji, Alžiriji, Maroku in Tuniziji, ki so epicentri tihotapljenja ljudi na oblale evropskega Mediterana. Brez takšnega dogovora se bo dotok migrantov v Italijo, Španijo, Francijo in Grčijo (od tod pa naprej na Balkan) nadaljeval neprekinjeno. Nadzor mej v skorumpiranih severnoafriških državah, kjer vlada kleptokracija in brezvladje se je že do zdaj pokazal kot popolnoma neučinkovit, gradnja zidov pa ne bo pomagala migrantski krizi na Mediteranu.
Evropski parlament, ki ga nadzoruje trda leva linija, želi izsiliti določilo, da nevladne organizacije ne bodo prepoznane kot sovražni nedržavni akterji, odgovorni za “instrumentalizacijo migracij”, kar bi jih postavilo v isto kategorijo kot Rusija, Belorusija ali Maroko ali letalske družbe, ki imajo organizirane lete za prevoz migrantov na meje EU.
Evropski parlament zahteva dodatne specifikacije za zaščito nevladnih organizacij (zlasti tistih, ki delujejo pri dejavnostih iskanja in reševanja na morju) pred takšno klasifikacijo. To bi pomenilo, da bi se še naprej nadaljevalo plodno sodelovanje med levičarskimi NVO-ji in tihotapskimi družbami v severni Afriki.
Migrantski dogovor torej ne naslavlja bistvenih vprašanj migrantske krize (vračanje zavrnjenih azilantov in nadzor pomorskih mej), bo pa na drugi strani poskrbel za več aretacij in preverjanja identitete (kar pa se bo v praksi najbrž izkazalo kot neučinkovito, saj večina nevarnih migrantov ni zabeležena v evropskih registrih prestopnikov).
