Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
“DANSKA že pospešeno vrača begunce iz islama. Tudi sirskim beguncem več ne podaljšuje statusa, saj je večina Sirije zdaj varna. Slovenska birokracija pa nas še dalje obremenjuje z visokimi stroški vzdrževanja ilegalnih migrantov iz islama,” je zapisal Gregor Preac, v javnosti poznan kot pisatelj, novinar, popotnik in družbeno-politični kritik.
Družbeno-politični kritik Gregor Preac se je odzval na poročilo britanskega Guardiana, kjer so zapisali, da namerava Danska na stotine Sircev vrniti v Damask, potem ko je mesto spoznala za varno, s tem pa bi lahko postala zgled še drugim državam, ki bi jo utegnile posnemati. Na Danskem sicer živi 35 tisoč oseb sirskih korenin. Vračanje manjšega števila Sircev pa želi preprečiti skupina odvetnikov, ki naj bi primer poskušali rešiti na Evropskem sodišču za človekove pravice. Zaradi odločitve danskih oblasti naj namreč ne bi bil podaljšan status začasnega prebivališča, zato bi se v Sirijo moralo posledično vrniti okoli 1200 oseb, saj danske oblasti menijo, da se je v njihovi domovini varnostna situacija močno izboljšala.
V začetku junija je bila na Danskem sprejeta še ena odločitev, s katero je pokazala, da gre lahko na področju azilne politike proti toku. V tamkajšnjem parlamentu so namreč potrdili zakon, ki Danski omogoča vzpostavljanje centrov za azilante zunaj Evrope. Tam bi bili prosilci za azil nastanjeni v času, ko bi se obravnavalo njihovo prošnjo. V teh državah bi migranti tudi ostali, v primeru odobritve njihove prošnje. Združeni narodi in EU so zaradi nove zakonodaje nemudoma izrazili nezadovoljstvo. Nov zakon je bil podan s strani danskih socialdemokratov oziroma predsednice vlade Mette Frederiksen. Sprejet je bil na podlagi 70 glasov poslancev, medtem ko ga je 24 poslancev zavrnilo.
Danska socialdemokratska premierka Mette Frederiksen bi sirske migrante vračala v Sirijo. (Foto: epa)
Za podrobna pojasnila glede zadnje odločitve danskih oblasti smo poklicali gospoda Preaca. Zanimalo nas je tudi, ali bo imela takšna odločitev danske vlade dejanski vpliv na druge države v regiji in ali bo Danska s tem podrla ustaljeni vzorec priseljevanja, kot ga poznamo. Zanimalo nas je tudi, kako komentira politično odločitev danske vlade v začetku junija glede postavitve azilnih centrov zunaj stare celine. Preac: “Celotna zadeva je v resnici takšna, da je od leta 2015 v Evropo prišlo 2,5 milijona migrantov. Od tega verjetno 80 odstotkov z goljufijo, torej ekonomskih migrantov, večinoma iz islamskega dela Azije in Afrike. In ta danski precedens v resnici daje signal večini, da Danska ne bo več sprejemala nikogar. Torej: če jim že uspe priti v Evropo, naj se ne obračajo na Dansko.”
Litva je sprejela oster protimigrantski zakon, potem ko je iz Belorusije prejela pošiljko več tisoč ilegalcev
“Gre za širšo politično odločitev. V Siriji je že kar pred nekaj leti bilo dejansko varno na pretežnem delu državnega ozemlja, tudi v Damasku, ker so bojišča vedno bila v določenih žepih. A v tem primeru ne gre toliko za ‘sirske begunce’ kot gre za signal, da Danska ni več pripravljena sprejemati migrantov.” Drug takšen precedens je Litva, ki je 13. julija 2021 sprejela oster protimigrantski zakon, ker je iz Belorusije prejela tri tisoč migrantov in za zdaj evropska skupnost tega zakona še ni obsodila, čeprav je veliko strožji od denimo madžarskega. Litva se na meji z Belorusijo ograjuje z bodečo žico, a tudi tega evropska skupnost ni obsodila kot pri Madžarski. To pomeni, da je teh precedensov vedno več. Ob tem postaja jasno, da se politika v posameznih članicah EU obrača proti nelegalnim množičnim migracijam.
Sirski begunci in migranti. (Foto: epa)
“Države članice namreč ugotavljajo, da človekoljubje ni človekoljubje oziroma ugotavljajo, da so te migracije večinoma goljufive in lažne, in da gre za ekonomske migrante.” Razlogi za večjo prizanesljivost do Litve se verjetno skrivajo v odnosu EU do Belorusije, druga stvar pa se skriva v tem, da je evropska skupnost v velikih težavah, ki so finančne narave, posledica pandemije, obetajoče se velikanske pokoronske gospodarske krize in zaradi dejstva, da jo izsiljujejo vsi na njenih mejah – od Irana, Turčije, Libije, Libanona itd. Evropska skupnost ne rešuje nobenih problemov, teh pa je vedno več. Obenem pa imajo velike evropske države same ogromne probleme, denimo Francija z obsežnimi protikoronskimi demonstracijami, V Nemčiji in v Beneluksu poplave. “Obenem pa Nemčija letno zapravi 20 milijard evrov za vzdrževanje približno 1,5 milijona migrantov.”
Skandinavske države počasi spoznavajo, da je treba migrantsko problematiko reševati v njenem izvoru
