Piše: A. S.
Ministrstvo za notranje zadeve je nedavno pripravilo javni posvet o Strategiji Vlade na področju priseljevanja, na katerem so se osredotočali na pomen zakonitih in urejenih migracij. S tem so trenutne oblasti znova pokazale svojo naklonjenost množičnim migracijam.
Posvet je bil razdeljen na štiri panele, že po naslovih slednjih pa je jasno, da Golobova vlada in nevladniki, ki sodelujejo pri oblikovanju migrantske politike, nameravajo spodbujati veliko demografsko zamenjavo. Na enem izmed panelov so se tako posvečali »posebnim poudarkom na zaščiti življenja in dostojanstva migrantov«, medtem ko je bil namen drugega »spodbujanje priseljevanja zaradi dela na družbeno odgovoren način«. Prav tako je bila med osrednjimi temami na posvetu tudi »zaščita življenja in dostojanstva migrantov ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin«.
Posvet je moderirala državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle, ki je tudi vodja Delovne skupine za pripravo Strategije vlade RS na področju migracij. Poleg različnih državnih sekretarjev in drugih vladnih uslužbencev so v omenjeno skupino kot zunanji sodelavci vključeni nevladniki, med njimi Katarina Bervar Strnad iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, pa tudi predstavniki mednarodnih organizacij, kot je Adriana Aralica iz Mednarodne organizacije za migracije.
Na samem posvetu se je zvrstilo precejšnje število govorcev, vsi pa so se strinjali, da »je skupni cilj zagotoviti varne in urejene migracije«. Gre torej za strategijo, ki prihaja iz Bruslja, kjer razumejo boj proti nezakonitim migracijam, ne v zaustavitvi pritoka migrantov, temveč v še večji legalizaciji samih migracij, in omogočanju »varnih in urejenih poti« za migrante tretjega sveta, ki prihajajo na staro celino. To je na posvetu poudarila tudi Adriana Aralica, ki je povedala, da je treba preprečevati tveganja, s katerimi se migranti soočajo, ali z drugimi besedami, čim bolj olajšati migracije v Slovenijo in Evropo. Poudarila je namreč, da so potrebne »varne in zakonite poti«.
Panelisti so se strinjali tudi, da mora Slovenija pri omejevanju nezakonitih migracij sodelovati s tretjimi državami in tako omogočati že omenjene varne in zakonite poti. Generalni direktor direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve Matej Torkar pa je dejal, da je preprečevanje migracij »brezpredmetno«, saj so migracije »dejstvo«. Zato je znova edina rešitev omogočati varne poti. Trditve, češ da je migracije nemogoče zaustaviti, ki nam med vrsticami velevajo, da se moramo zato pač sprijazniti z lastno demografsko zamenjavo, sicer migrantoljubni nevladniki in politiki radi vedno znova ponavljajo kot nekaj kar je zapisano v kamen.
Eden od drugih udeležencev panela, generalni direktor direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na zunanjem ministrstvu Edvin Skrt, ki je prav tako mnenja, da je treba sodelovati s tretjimi državami, je glede teme usmerjanja razvojnih sredstev v države, od koder izvirajo migranti, izpostavil, da migranti v domače države pošiljajo velike količine denarja, saj so v letu 2022 nakazila migrantov nazaj v njihove domovine dosegla skoraj 630 milijard dolarjev in po Skrtovih besedah znatno presegajo celoten znesek razvojne pomoči, ki ga t. i. razviti svet nameni državam v razvoju. Skrt je prav tako povedal, da razvojno sodelovanje s tretjimi državami ne preprečuje migracij, je pa pomembno, ker spodbuja zakonite migracije. Priznal pa je tudi, da ravno takšne migracije povzročajo beg možganov, kar ne pripomore k razvoju manj razvitih držav in s tem povzroča vedno nove migracijske tokove. Pri tem se moramo vprašati tudi ali bo, ko bomo enkrat ugotovili, da smo postali manjšina na lastni zemlji, sploh pomembno, če so tujci, ki si prisvajajo našo domovino, prišli k nam nezakonito ali zakonito.
Govora je bilo tudi o varnostnem vidiku migracij, kjer naj bi se bilo treba osredotočati na »varnost za vse«. Doc. dr. Aleš Bučar Ručman iz Fakultete za družbene vede je pristavil, da je bil v preteklosti odziv na migracije neustrezen, zaradi česar naj bi bilo vprašanje glede migracij in varnosti danes »prežeto s sovražnostjo in rasizmom«.
Državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je glede vprašanja delovne sile dejal, da letno več ljudi odide z delovnega trga, kot pride nanj. Danes naj bi 17 odstotkov delovnega prebivalstva predstavljali tujci. Po njegovem mnenju je treba uvažati migrante, ker potrebujemo delovno silo.
Matej Torkar pa je dejal, da je bilo »leto 2023 je bilo rekordno glede števila prošenj za mednarodno zaščito«. Od približno 59.000 ilegalcev, ki so v letu 2023 izrazili namero, da bodo v Sloveniji zaprosili za mednarodno zaščito, jih je dejansko prošnjo vložilo dobrih 7.200. Sicer pa naj bi migranti Slovenijo še vedno v velikem številu zapuščali v roku 22ih dneh, saj velja še vedno za tranzitno državo. Torkar je dejal tudi, da bodo v direktoratu v prihodnosti zaposlili dodaten kader za reševanje prošenj za mednarodno zaščito, saj so hitri postopki del strategije migracijske politike.
