Piše: Bogdan Sajovic
Izpadi migrantov so vse pogostejši in vse hujši. Globalisti na vse kriplje prikrivajo in opravičujejo migrantsko nasilje. Spolni napadi in uničevanje na nemških kopališčih. Na Poljskem znajo obračunati s spolnimi predatorji. Cenzura na pohodu.
Globalistična kabala nadaljuje s spodbujanjem množičnih migracij v Evropo, čeprav se kakovost življenja zaradi gospodarske krize, inflacije, višjih cen energije, nastanitve in hrane zmanjšuje. Seveda so še tako slabe socialne razmere v Evropi za migrante tretjega sveta veliko boljše od stanja v državah, od koder prihajajo, zato jih kriza niti po naključju ne odvrne od pohoda proti Evropi ali spodbudi k vrnitvi v domovino.
Migrantsko divjanje
Je pa gospodarska kriza priročen izgovor tako za migrante kot tudi za njihove levo liberalne zagovornike, s katerim opravičujejo divjanje, uničevanje in nasilne izpade migrantov, ki se vsakodnevno dogajajo po evropskih državah. Recesija ima na divjanje, nasilje, kriminal migrantov iz tretjega sveta komaj kaj vpliva, saj se je tovrstno divjanje dogajalo tudi v časih največje gospodarske rasti. Dogajalo se je v času, ko je tedanja nemška kanclerka Angela Merkel pozivala sto tisoče migrantov, naj se napotijo v Nemčijo, in zagotavljala, da Nemčija »zmore« integrirati stotisočglave horde, ki so se v tistih poletnih in jesenskih dneh valile prek Balkana proti bogati evropski sociali. Tudi v tistih evforičnih časih je prišlo do množičnih spolnih napadov na nemška dekleta in ženske med novoletnim rajanjem. Posnetki iz Kölna, ki so zakrožili po socialnih omrežjih, so razkrili skrbno varovano skrivnost, da se namreč velike večine migrantov tretjega sveta ne da integrirati v evropsko družbo ne glede na količine v projekt vloženega denarja, »razsvetljevanja« prišlekov in vsesplošnega prilagajanja zahodne družbe »novim Evropejcem«. Globalistične elite seveda to dobro vedo, saj je to del njihovega načrta. Evropo namreč nameravajo potisniti v kaos in jo potem izropati do konca. Uvažanje migrantov tretjega sveta je le ena od komponent njihovega načrta, kar pa hinavsko prikrivajo z lažjo o graditvi utopične multikulturne družbe. Kar nasilni in neprilagojeni migranti tretjega sveta kvarijo idilično podobo multikulturne utopije, se globalisti močno trudijo, da bi prikrili dejansko stanje. Pri tem so jim pomagali podkupljeni politiki, državni uradniki, mediji, sodstvo, dokler niso izpadi migrantov postali tako hudi, da se jih ni dalo več prikrivati, kot se je to zgodilo v primeru Kölna.
Sprememba taktike
Razkrinkani globalistični migrantoljubci so potem spremenili taktiko in začeli opravičevati dejanja migrantov. Na koncu je dobesedno izpadlo, da so si napadena dekleta sama kriva, ker so bila pač preveč izzivalna, kot se je dalo razbrati iz besed tedanje kölnske županje sicer močno progresivnega in feminističnega prepričanja. Če bi kaj takšnega o žrtvah spolnega napada izjavil kak desničarski politik, bi se mediji, feministke in vsi drugi progresivci razkričali do neba, ker pa je levičarska županja branila izpad migrantov, ni bilo nobenega posebnega odziva. Mlačen je bil tudi odziv policije in sodišč, ujeli so samo nekaj nasilnežev, pa še ti so jo odnesli s komaj kaj več kot z opominom. Veliki mediji pa so zavzeto sodelovali pri relativiziranju kölnskih dogodkov in vse, ki so jih obsojali, obmetavali z rasisti, s ksenofobi ali kar fašisti. Taktiko so globalisti kasneje še nadgradili z obtoževanjem kritikov za širjenje lažnih novic in s sistemom izključevanja, s katerim skušajo kritike globalizma načrtno družbeno uničiti. Seveda ni nikakršno presenečenje, da so v atmosferi opravičevanja nasilnih izpadov in hkratnega »discipliniranja« tistih, ki te izpade razkrivajo, migranti vse bolj drzni in vse bolj nasilni.
Nasilje na kopališčih
Ta čas Nemčijo pretresa nasilje, ki ga mladci migrantskega rodu zganjajo po nemških kopališčih. Kot po navadi so skušali migrantsko nasilje prikriti, najprej uprave kopališč, ki so se bale, da jih bodo obtožili ksenofobije in ali rasizma, če bodo razkrile, kaj se dogaja, pa državni uradi, ki niso reagirali, če so zadeve sploh prišle do njih, in nazadnje veliki mediji, ki so molčali. Zaradi neodzivanja se je nasilje stopnjevalo vse do stopnje, ko je preprosto počilo in so zadeve prišle v javnost. Seveda ne prek medijev, pač pa prek socialnih omrežij. Izkazalo se je, da so razmere na nemških kopališčih katastrofalne. Množice mladcev afriškega ali azijskega rodu v bazenih brez zadržkov spolno nadlegujejo mlada dekleta, celo otroke, gnjavijo kopalce in uničujejo inventar. Največje berlinsko kopališče na odprtem je zaradi tega zaprlo vrata. Pravi razlog so, da bi se izognili obtožb rasizma, prikrili in objavili, da gre za prenovo. Ko pa je nasilje na bazenih prišlo v javnost, so se odprla tudi usta zaposlenih in razkrili so pravi razlog zaprtja – ne zmorejo več sami obvladati nasilja in uničevanja, medtem ko se državni organi delajo slepe in gluhe. Zaposleni pravijo, da so skupine mladcev, Arabcev ali Čečenov, nadlegovale mlada dekleta in jih otipavale v bazenih, jih žalile in jim grozile, nanje pljuvale. Groženj in tudi fizičnih napadov je bilo deležno tudi osebje bazena, kadar je skušalo nasilje preprečiti. Ob tem so nasilneži še urinirali v bazene, smetili okolico, v garderobah in prostorih za prhanje pa so povzročili pravo razdejanje. Podobni izbruhi nasilja se dogajajo tudi v drugih bazenih po Nemčiji, promigrantski politiki in mediji pa na vse načine iščejo izgovore, s katerimi opravičujejo to nasilje. Skrajno leva mestna oblast v Berlinu je nasilje na bazenih skušala relativizirati s sklicevanjem na socialnoekonomske razloge, češ da so težke gospodarske razmere, ki jih je mimogrede zakuhala predvsem zdajšnja vladajoča levo liberalna koalicija, prizadele mnoge mlade, ki se zato čutijo, kot da so jih pustili na cedilu. Pozabili so sicer razjasniti, kakšna je povezava med težkimi gospodarskimi razmerami in uriniranjem v bazene ali otipavanjem zadnjic deklet. Pozabili so tudi razsvetliti javnost, kako da se nemški najstniki v enakih razmerah ne lotevajo otipavanja najstnic ali razbijanja garderob. Tudi migrantom naklonjeni mediji so z globokoumnimi razlagami opravičevali nasilje na bazenih, vsekakor pa pri tem zmaguje levičarski Die Zeit, ki je izvalil, da je za nasilje na bazenih kriv ocvrti krompirček. Ja, pomfrit. Avtor članka je zapisal, da je grizljanje ocvrtega krompirčka ob bazenu pomembna poletna izkušnja mladega Nemca. A zdaj smo v času inflacije, ki je povzročila rast cen, tudi hrane, zaradi česar si menda mnogi ne morejo več privoščiti vrečke krompirčka v odmoru med namakanjem v bazenu. Travma zaradi pomanjkanja ocvrtega krompirčka je torej opravičilo za grabljenje prsi najstnice, ki so ji predtem na silo strgali zgornji del kopalk ali razbijanje kabin? Briljantna analiza, ki pa je spustila razlago, zakaj take reakcije zaobidejo avtohtone Nemce in popadejo le priseljene Arabce in Čečene. Razlaga je seveda veliko bolj preprosta. Avtohtoni Nemci se zavedajo civilizacijskih norm, ki vladajo na naši celini, in tudi posledic, ki doletijo tistega, ki jih prekrši. Priseljenci tretjega sveta pa se požvižgajo na te norme, če jih sploh poznajo, in to predvsem zato, ker se zavedajo, da jim bodo politično korektne oblasti in mediji stopili v bran in opravičevali njihove izpade. Če ne drugače, pa z ocvrtim krompirčkom oziroma njegovim domnevnim pomanjkanjem. In seveda vsak, bi se fizično postavil nasilni drhali po robu, bi jo odnesel pred sodiščem slabše, da o stigmi, ki bi jo nanj vrgli migantoljubski aktivisti in mediji, niti ne govorimo.
Poljski vzor
Popolnoma drugačne kot v Nemčiji pa so razmere na sosednjem Poljskem. Poljska, ki je širokosrčno sprejela milijone pravih beguncev, ki so pobegnili pred boji v Ukrajini, vodi močno restriktivno politiko do ekonomskih migrantov tretjega sveta. Ima ničelno toleranco do ilegalnih migracij in zelo selektiven pristop do legalnih migrantov, ki se večnima zavedajo, da se morajo držati pravil, kajti če se jih ne … Pred dnevi so to spoznali gruzinski migranti v mestu Bytom na južnem Poljskem. Štirje Gruzinci, stari do 15 do 50 let, so v mestnem bazenu otipavali dve deklici in dečka, stare od 11 do 12 let. Čakajo jih konkretne kazni in srečni so lahko, da jo bodo odnesli samo z zaporom, saj so bili potrebni združeni napori policije in varnostnikov, da razjarjena množica ni premlatila predatorjev na kraju samem. To pa se je pred leti zgodilo azijskim mornarjem z ladje, zasidrane v Gdansku, ki so na plaži nadlegovali ženske, pa so jih domači fantje in moški krepko prebutali.
Poljska ima torej vlado, ki ji je dobro državljanov na prvem mestu, oblasti, ki kaznujejo prestopnike ne glede na to, kdo so, ter moške, ki stopijo v bran ženkam in otrokom. Zaradi tega je Poljska med najbolj varnimi državami v Evropi v nasprotju z jedrno Evropo, kjer dnevno na socialnih omrežjih najdemo posnetke migrantskega nasilja in divjanja.
Cenzura na obzorju
No, vodstvo EU obljublja, da bo to kmalu stvar preteklosti. Ne sicer migrantsko nasilje, pač pa njegovi posnetki na socialnih omrežjih. Pripravlja se namreč enotna evropska zakonodaja, ki naj bi začela veljati že konec tega meseca in po kateri bodo morala socialna omrežja cenzurirati objave, še posebno takšne, »ki spodbujajo sovraštvo«. Seveda za globaliste v Bruslju ni sovraštvo, če v Španiji pet migrantov na ulici z nožem grozi očetu, ki v vozičku pelje na sprehod svojega otroka. Sovraštvo tudi ni, če v Franciji migrant porine žensko na železniške tire, in seveda ni sovraštvo, če v nemških bazenih migranti otipavajo najstnice. Sovraštvo je, če se posnetki nasilja objavljajo na socialnih omrežjih, zato je treba takšne posnetke, ki vznemirjajo javnost z razkrivanjem laži multikulturne utopije, cenzurirati.
