Piše: Andrej Sekulović
Čeprav obstajajo svetle izjeme, kakršna je Danska, so v večini evropskih držav socialni demokrati glavni pobudniki množičnih migracij. Kaj to pomeni za Slovenijo pod novo vlado? Integracija se je pokazala v Evropi za neuspešno, vendar pa socialni demokrati še kar spodbujajo politiko oprtih mej.
Množične migracije stopnjujejo in podpirajo predvsem levičarske stranke v navezi z globalističnimi korporacijami. Prve si želijo predvsem novih volivcev, slednje pa hočejo ustvariti svet brez meja, v katerem lahko po svojih potrebah po zemeljski obli premikajo množice delavcev – potrošnikov, kjer so ti pač v dani situaciji potrebni. Izkoreninjenost človeka in izbris posameznih etnokulturnih identitet so nuja za krasni novi svet, ki bo ustrezal globalistom in sodobnim levičarskim ideologijam. Medtem konservativne stranke in gibanja – kolikor niso tudi same pod vplivom globalizma – ostajajo skeptične do takšnega videnja sveta in bolj ali manj uspešno nasprotujejo zakonodajam, ki bi pospeševale veliko zamenjavo prebivalstva in omogočale stalne migracije. Globalisti in levičarji ne zlepa ne zgrda ne bodo odstopili od svoje vizije novega sveta ne glede na to, da njihove odločitve povzročajo kaos in nasilje v evropskih in zahodnih družbah. Čeprav pričakovana glede na njegovo politično pripadnost je v tej luči zaskrbljiva tudi napoved novega predsednika vlade Roberta Goloba, da bo odstranil ograjo na južni meji. Še bolj skrb zbujajoče pa je to, da imamo novo ministrico za zunanje zadeve, ki je znana po svoji podpori množičnih migracij.
Zgrešena migrantska politika
Socialni demokrati Tanje Fajon so veliki pobudniki odprtih meja in nasprotniki njihovega okrepljenega varovanja. Kot evropska poslanka se je nova zunanja ministrica zavzemala v Bruslju za odpravo vizumov državljanom Kosova in za pravice migrantov. Ko se je nedavno kot ministrica za zunanje zadeve prvič v Ljubljani sešla z avstrijskim zunanjim ministrom iz konservativne Avstrijske ljudske stranke Alexandrom Schallenbergom, ta ni odstopal od stališča Avstrije, da se ohrani nadzor na notranji schengenski slovensko-avstrijski meji. Poleg vojne v Ukrajini je kot razlog za to navedel 120-odstotno povečanje nezakonitih prehodov meje v zadnjih mesecih. Razlog za to je verjetno prav v tem, da ga je Fajonova obvestila o načrtih za odstranitev ograje na slovenski južni meji. Avstrija nadzor meje podaljšuje že od leta 2015, ko ga je uvedla zaradi takratne migrantske krize. Glede na policijska poročila se slovenski policisti že sedaj dnevno soočajo z nenehnimi množičnimi migracijami. Prvi vikend junija je bilo na Dolenjskem kar 12 ilegalnih prehodov meje. Migranti pa prihajajo od vsepovsod – od Afganistana do Kube.
V Nemčiji amnestija za ilegalne migrante
Tanja Fajon vodi migrantsko politiko, tipično za levičarje. Migracije se tako stopnjujejo tudi v Nemčiji, kjer vlada t. i. semaforna koalicija socialnega demokrata Olafa Scholza. Že Angela Merkel je na stežaj odprla vrata v Nemčijo in uvozila rekordno število tujcev, sedanja vlada pa to še stopnjuje. Že v koalicijski pogodbi so levičarji, liberalci in zeleni olajšali pogoje za migrante. Tisti, ki so se v Nemčiji naselili leta 2020, bodo lahko po le petih letih, leta 2025 torej, zaprosili za državljanstvo. Pogodba je prav tako odpravila druge »prepreke« množičnih migracij in poenostavila možnost združevanja migrantskih družin. Sedaj pa naj bi nemška vlada pripravljala sprejetje obsežne amnestije in spremembo migracijske zakonodaje, ki bo dodelila pravico do bivanja kar sto tisoč nezakonitim migrantom. Spremembe pripravlja notranja ministrica Nancy Faeser iz socialdemokratske stranke, predlog pa je tako ekstremen, da ga poleg Alternative za Nemčijo kritizira tudi nekdanja stranka Angele Merkel, Krščanskodemokratska unija. Omenjene spremembe naj bi dovoljevale tujcem, ki so v državi več kot pet let, stalno bivanje v Nemčiji. Nekateri kritiki levičarske nemške vlade prepoznavajo v njenih odločitvah spodbujanje nezakonitih množičnih migracij. »Skrb zbujajoče je, da nezakonite migracije država zavestno spodbuja. Vlada očitno meni, da bi morala obstajati tihotapska pot, ki bi jo odobrila država,« je izjavil Gottfried Curio iz stranke Alternativa za Nemčijo in dodal, da bi takšna pot potekala od nezakonitega vstopa v državo vse do odobritve za stalno bivanje.
Neuspehi integracije
Pogoj za bivanje bi bila tudi integracija v nemško družbo. Vendar pa nam izkušnje evropskih družb z migranti govorijo, da je integracija le prazen izraz, s katerim radi opletajo levičarski politiki. Eden glavnih napadalcev v islamističnih terorističnih napadih v Franciji novembra 2015 Salah Abdeslam, ki je živel v Belgiji, je bil po besedah njegovih sosedov popolnoma integriran; oblačil se je v zahodnjaška oblačila, navijal za lokalno nogometno moštvo in imel celo belgijsko zastavo pred svojim domom. Ravno v času, ko je nemška vlada predstavila svoj načrt za amnestijo na deset tisoče migrantov, pa se je armenski migrant, ki je bil očitno dovolj »integriran«, da je prejel nemško državljanstvo, v Berlinu namenoma zaletel z avtomobilom v skupino šolarjev, pri čemer jih je 12 pristalo v bolnišnici, njihova učiteljica pa je umrla. Glede na stanje v velikih evropskih mestih, ki se spreminjajo v multikulturne greznice, bi lahko rekli, da je integracija nemogoča, sploh ko gre za množične migracije oziroma za velike skupine prišlekov. Neuspeh integracije smo konec maja videli tudi v Franciji, ko je na nacionalnem nogometnem stadionu v Saint-Denisu, severnem predmestju Pariza, potekala tekma med Liverpoolom in Realom iz Madrida. V omenjenem predmestju živijo predvsem migranti, ki so množično napadali in ropali španske in angleške navijače. Policija je morala s solzivcem pregnati velike skupine bližnjevzhodnih in severnoafriških migrantov, ki so povzročali nerede, pri čemer so bili tretmaja s solzivcem deležni tudi nič krivi angleški navijači.
Oster odziv španskih konservativcev
Zaradi omenjenega dogodka je voditelj španske nacional-konservativne stranke Vox opozoril, da je skrajni čas za strožji odnos do migrantov v Evropski uniji. »Še vedno imamo čas, da preprečimo, da španska mesta Usera, El Puche ali Salt ne postanejo takšna kot Saint-Denis. Moramo zavarovati meje, poostriti policijski nadzor, nehati s socialno podporo in se nehati klanjati progresivnim inkvizitorjem,« je rekel Santiago Abascal. Stranka Vox je prav tako zahtevala, da se o incidentu govori na plenarnem zasedanju Evropske unije in da EU končno naredi nekaj glede tako imenovanih neprehodnih območij in multikulturnih sosesk.
Tiščanje glav v pesek
Vprašanje množičnih migracij vse bolj deli Evropo, vendar pa glede neuspeha integracije in težav, ki jih migranti povzročajo, levičarski politiki tiščijo glave v pesek ali pa krivijo Evropejce, ki naj zaradi predsodkov ne bi hoteli sprejeti migrantov. Uvoz poceni delovne sile in novih volivcev iz tretjega sveta uničuje Evropo. Socialni demokrati pa so v prvih vrstah pohoda razkroja in dekadence, ki smo jima priča. Migranti predstavljajo novi »lumpenproletariat«, ki je nadomestil delavce, za katere naj bi se nekoč borila levica. Z novo vlado, ki je naklonjena kulturnim marksistom in množičnim migracijam, se tudi Sloveniji v prihodnosti ne obeta nič dobrega. Čeprav migranti hodijo predvsem v »bogate« dežele Zahodne Evrope, bodo raje ostali v Sloveniji, kot pa se vrnili domov, če bo nekega dne zahodna pot zaprta ali pa se jim zaradi splošne zmede, ki se v zahodnih družbah stopnjuje, ta destinacija ne bo zdela več tako privlačna.