Napisal A.S.
Danska premierka Mette Frederiksen je 22. januarja med parlamentarno sejo o danski migracijski politiki najavila, da bo vlada močno omejila število prosilcev za azil na Danskem. Število prošenj bo zmanjšano, cilj pa je ohraniti »družbeno kohezijo« Danske.
Danska premierka, sicer socialna demokratka, je odločna v tem, da je treba znižati število prosilcev za azil. Na omenjeni seji je povedala naslednje:
»Naš cilj je znižati število prosilcev za azil na ničlo. Ne moremo obljubiti, da ne bo več prosilcev za azil, lahko pa vzpostavimo temelje za novi azilni sistem, ter se ga zatem trudimo udejanjati. Ne smemo dovoliti, da v našo državo pride preveč ljudi, sicer naša družbena kohezija ne bo mogla obstati, saj je že sedaj ogrožena.«
Ob tem je dodala, da so imeli politiki v preteklosti napačen pristop, saj jim ni uspelo integrirati migrantov v dansko družbo. Po drugi strani pa je poslanka Danske ljudske stranke in velika nasprotnica multikulturalizma, Pia Kjærsgaard, rekla, da je ravno trenutna premierka sprejela ukrepe, ki so omilili migracijsko politiko na Danskem. Med te ukrepe spada dovolitev migrantom, da ostanejo na Danskem dokler imajo službo, dovolitev prosilcem za azil da ostanejo v državi tudi po tem, ko je bila njihova prošnja zavrnjena, sprejemanje EU migrantskih kvot, ter uvajanje otroške žepnine, ki je pristala večinoma pri migrantskih družinah.
Danska ljudska stranka je prav tako glede množičnih migracij objavila sledečo izjavo:
»Opažamo, da je bila po letih truda migracija na Dansko, predvsem migracija skozi ponovno združevanje družin, zmanjšana. Ob istem času opažamo, da so migracije v mnogih pogledih negativno vplivale na našo družbo ter so za vedno spremenile našo deželo. Zato smo mnenja, da se morajo begunci in njihove družine vrniti v svoje domovine vedno ko je to mogoče, ter da morata zakonodaja in trud oblasti na Danskem to tudi uresničevati.
Prav tako smo mnenja, da je zaradi danske migracijske politike od leta 1983 naprej pri nas preveč muslimanov, ki nočejo ali ne morejo sprejeti danskih vrednot in tradicij, temveč se držijo vrednot, ki so zelo oddaljene od danskih vrednot, ter ogrožajo Dansko v kulturnem in religijskem smislu, pa tudi glede zaposlovanja, ekonomije in varnosti.
Zato pozivamo vlado, da prevzame pobudo in začne spodbujati begunce, ki živijo tukaj s svojimi družinami, da se čimprej vrnejo v svoje domovine.«
Minister za migracije, Mattias Tesfaye, pa je v intervjuju 22. januarja rekel, da »velik del islama na Danskem danes tvorijo ekstremisti. Boj proti islamizmu je zato boj za preživetje socialne države. Danska se ne sme prilagajati islamu, temveč se mora islam prilagajati Danski«.
Danska se sicer že več let sooča s težavami, ki so posledica množičnih migracij in islamizacije. Leta 2016 je takratni danski parlament uvedel nekatere ukrepe s katerimi bi zmanjšal število prosilcev za azil. Med temi ukrepi je bilo na primer podaljšanje časa po katerem se lahko prosilec za azil združi s svojo družino na tri leta, ter podaljšanje časa po katerem prejme dovoljenje za stalno prebivanje, dodatni pogoji kot je na primer znanje jezika, 10 odstotno znižanje socialne pomoči za prosilce azila, uvedba pravice po kateri lahko oblasti zaradi poravnave stroškov njegovega prebivanja zaplenijo migrantu njegovo imetje, in drugi ukrepi.
Leta 2018 je danski parlament prepovedal tudi burko, ki popolnoma zakriva obraz, na javnih površinah. Zakon je predlagala takratna desno-sredinska vlada, podprli pa so ga tudi Socialni demokrati in Danska ljudska stranka. Po zakonu mora vsakdo, ki si v javnosti popolnoma zakrije obraz plačati globo visoko približno 130 evrov. Vsakomur, ki pa poskuša nekoga prisiliti v nošnjo burke, ki popolnoma zakriva obraz, pa grozita do dve leti zapora.
Leta 2020 je danska vlada ustanovila novo delavno skupino, katere naloga je vzpostavitev sprejemnih migrantskih centrov v tretjih državah izven Evrope. Vlada je prav tako predlagala dopolnilo, ki zanika jihadistom pravico do državljanstva in novi zakon, ki bi zagotavljal, da bi bilo več prosilcev za azil vrnjenih v njihove domovine. V začetku leta 2021 je vlada prav tako predstavila osnutek zakonodaje, ki bi zahtevala, da so vse pridige in maše v religijskih objektih prevedene v danščino.
Danska, ki šteje 5,8 milijonov prebivalcev, je v zadnjih petih letih prejela približno 40,000 prošenj za azil, največ od migrantov iz muslimanskih dežel. Poleg tega je v preteklosti Danska sprejela tudi veliko število migrantov iz ne-zahodnih držav, ki niso bili iskalci azila. Glede na statistike obstajajo na Danskem trenutno velike migrantske skupnosti iz Sirije (35,536), Turčije (33,111), Iraka (21,840), Irana (17,195), Pakistana (14,471), Afganistana (13,864), Libanona (12,990) in Somalije (11,282). Muslimani sestavljajo približno 5,5 odstotka prebivalstva Danske. Če bi se migracija popolnoma zaustavila bi do leta 2050 njihovo število narastlo na 7,6 odstotkov, v scenariju z zmerno migracijo na 11, 9 odstotkov in v primeru visoke stopnje migracije na 16 odstotkov.
Danska se tako kot druge evropske države z visokim številom migrantov, sooča z zvišano stopnjo kriminala in družbenih trenj.
