Piše: Milan Čadež, župan občine Gorenja vas-Poljane
Prehajamo v čas, ko se izteka mandat poslancem v Državnem zboru in s tem tudi Vladi RS. Ob začetku mandata sem bil kar optimist, saj je vajeti vlade prevzel bivši župan in prepričan sem bil, da bo do občin boljši posluh in da se bo dalo tudi pri povprečnini hitreje in boljše dogovoriti. Nadejal sem se razpisov za občine, za prepotrebno gradnjo vrtcev, šol, zdravstva, obnove kulturne dediščine in ostale pomembne infrastrukture. Motil sem se in priznam, da sem bil kar malo razočaran, tudi nad opevajočo širino in delovno operativnostjo, ki pa je v praksi nismo občutili. Prišel je trenutek, ko je letela puška v koruzo in pred bližajočo se epidemijo je krmilo vlade prevzel Janez Janša. Sem si mislil, Janez kaj ti je treba, šli bi na volitve, močno zmagali, pa bi bilo lažje. Ljudski rek pa pravi, težak začetek, dober konec…, in ravno to se je zgodilo. Janševa vlada ima po dveh letih dejansko kaj pokazati, piko na i so pa postavili še s sprejemom zakona o dohodnini, ki je povečal neto plače vsem zaposlenim v Sloveniji. Ob tem se sprašujem, zakaj pri tem ni bilo enotnosti, saj se je povišanje vseh plač vsem v državi, mislim, da se ne motim, zgodilo prvič v mojem življenju.
Ko danes gledam nazaj to drugo polovico mandata, kaj in koliko smo v teh dveh letih izgradili, tudi sam kar ne morem verjeti, da je to res. Razlika je posebej očitna glede na predhodnih deset let levih vlad, ko so bile občine deležne bistveno manjšega deleža davkoplačevalskega denarja in nismo bili deležni tako dobrega sodelovanja. Država je denar končno namenila nazaj ljudem za tiste projekte, ki jih občani najbolj potrebujejo ter se še učinkovito pogajala za obsežna dodatna evropska sredstva.
Po dveh letih desne vlade smo bili kot občine končno enakopravni sogovornik in vredni spoštljive obravnave, višina povprečnine je že v prvem letu pozitivno presenetila vse župane. Z investicijami v infrastrukturne projekte, ceste, vodovode in na področju šolstva, zdravstva, kulture in varstva starejših smo skupaj zastavili na polno v vseh občinah v Sloveniji. Pred dvema letoma se mi tudi sanjalo ni, da bo toliko narejenega na obnovi ceste Trebija-Sovodenj, Lučine-Suhi dol in da bo zabetoniran nov glavni most v Gorenji vasi. Športno dvorano v Gorenji vasi smo pred leti zgradili brez enega samega evra sredstev šolskega ministrstva, zato se mi danes zdi še bolj neverjetno, da smo bili lani uspešni. Javni razpis je zagotavljal dovolj sredstev za šolske investicije vsem občinam v državi, saj smo pridobili kar tretjino nepovratnih sredstev za gradnjo vrtca Agata v Poljanah. Nisem pričakoval, da bomo gradili še dom za starejše občane v Gorenji vasi in urejali središče Poljan, še manj pa, da bo obnovljena cesta po naši Poljanski dolini. Vsa ministrstva so pripravila razpise za razvojne naložbe, kakršnih doslej še ni bilo, in če smo odzivni, še bolj delavni in kreativni, imamo odlične možnosti za zagon in izvedbo novih projektov.
Večina zastavljenih investicij je ob volitvah v fazi izvedbe in srčno upam, da bomo šli s takim tempom naprej tudi po volitvah. Kar nam je ponujeno z nasprotne strani, pa nas resnično lahko skrbi. Sprejete zakone vlade bodo takoj razveljavili, to pomeni v delu protikoronskih ukrepov tudi vračanje sredstev, ki smo jih vsi prejeli. Nič ne slišim vsebinskega, daleč od potreb ljudi in lokalnega okolja, nobenega zagotovila, da se bodo pričeti projekti nadaljevali. Odločala nam bo civilna družba, – berite »petkovi protestniki« in njihove zahteve bodo spravili v zakonodajne okvire. Kul opozicija v en glas razlaga, s kom ne bodo sodelovali. Danes in vedno pa je ravno sodelovanje ključno za dosego visokih ciljev, to na desni strani političnega pola znamo in to smo dokazali.
Srčno upam, da je moja skrb odveč in da bomo tudi po volitvah naprej gradili v slovenskih občinah in našo lepo državo Slovenijo.
