Piše: C. R.
Na današnjem gospodarskem forumu Povezani za prihodnost, ki je zaznamoval letošnjo otvoritev 56. sejma MOS v Celju, so se predstavniki delodajalskih organizacij soočili z ministroma Mescem in Hanom. Birokratske in davčne obremenitve, padec na lestvici konkurenčnosti in ohlajanje gospodarstva v gospodarskih partnericah so teme, ki so jih naslovili na ministra in zahtevali čimprejšnje ukrepanje.
V prvem soočenju, ki ga je vodil Uroš Slak, se je z ministrom Luko Mescem soočil predsednik OZS Blaž Cvar, ki je ministru očital sprejemanje zakonov, ki so prinesli nove birokratske obremenitve za obrtnike in podjetnike. Izpostavil je predvsem evidentiranje delovnega časa in pravilnik o premeščanju bremen.
Na vprašanje Slaka, zakaj sta predstavnika OZS in GZS izstopila iz vladnega strateškega sveta za davke, je Cvar pojasnil: »Delodajalci smo dobili signal, da je bolje, da ne sodelujemo v takih delovnih skupinah, če naši predlogi niso upoštevani. Večkrat imamo občutek, da naš glas ni upoštevan.«
Minister Mesec je glede evidenc pojasnil, da bo svojo besedo držal in da bo v kratkem sklical sestanek, da rešijo ta gordijski vozel. Medtem pa se je Cvar čudil, zakaj evidence na tak način sploh imamo, če se tako Mesec, Han in Golob strinjajo, da je zakon birokratsko zapleten, poleg tega, da je največ pripomb na evidence s strani zaposlenih.
Glede pravilnika o premeščanju bremen je Cvar ponazoril, da nimamo toliko medicinskih sester, da bi jih lahko zaposlili, da bi zadostili kriterijem tega pravilnika. »Tudi pravica do odklopa povzroča nemalo preglavic obrtnikom in podjetnikom. Podjetniki se sprašujejo, ali bodo to določale kolektivne pogodbe ali kaj drugega,« je opozoril Cvar. Mesec je odgovoril, da morajo delodajalci sprejeti le interne akte, v katerih določijo obliko pravice do odklopa.
Cvar je bil kritičen tudi do zakona o čezmejnem izvajanju storitev in zakona o delovnih razmerjih ter ministra spomnil, da je gospodarstvo pričakovalo razbremenitve, dobilo pa ni nič od tega. »Sindikati stavkajo, bo morda moralo tudi gospodarstvo?« je vprašal Cvar. Mesec je zatrdil, da se je vlada lotila stvari, ki so desetletje stale, kot sta dolgotrajna oskrba in prenova plačnega sistema. »Začenjamo s pogajanji o pokojninski reformi. Vzeli si bomo čas, da bomo dosegli kompromise, ki bodo zadovoljili vse strani. Med drugim se predvideva podaljševanje upokojitvene starosti na 67 let, pogovoriti pa se moramo, kako bo pokojninski sistem deloval prihodnjih 30 let,« je poudaril Mesec.
Marko Lotrič, predsednik DS RS in predsednik ZDOPS, pa je ob robu prvega soočenja izpostavil, da se na nobenem področju niso izboljšali pogoji. »Kljub 3 milijardam več pobranih davkov niste izboljšali šolstva in zdravstva denimo,« je bil jasen Lotrič.
Marjan Trobiš, predsednik ZDS, pa je izpostavil nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva. »Na lestvici konkurenčnosti smo padli za osem mest, medtem ko smo napredovali na lestvici socialnih pravic. Prisoten sem bil na pogajanjih za ZDR. Ključen element je bil, da se sindikati niso strinjali, ampak tudi delodajalci se nismo strinjali. To je bil monolog, ne pa dialog. Vrnili smo se v ESS na zaupanje, da bi imeli dialog,« je bil kritičen Trobiš.
Cvar se je dotaknil tudi izjave ministra za finance, da so pripombe na davčni paket s strani gospodarstva zgolj politikantsko vpitje. »Tu ne gre za vpitje, bomo pa še naprej glasno zastopali obrtnike in podjetnike ter se borili zanje.«
V drugem soočenju se je z ministrom Matjažem Hanom soočil predsednik GZS Tibor Šimonka.
Han je izpostavil, da MGTŠ ne ustvarja nove zakonodaje in da so vezani na davčno zakonodajo. »Trudim se, da ne ustvarjamo novih ovir. Evidentiranje in davčne spremembe ne gredo v pravo smer. Papir prenese vse, ko pa pride v življenje, je treba spreminjat, če vidimo, da ne gre v pravo smer,« je pojasnil Han.
Šimonka je izrazil obžalovanje, da smo zamudili izredno priložnost, da nismo sprejeli davčne reforme. »To ni r od reforme, zgolj mini popravki. Po poročilu OECD smo na 7. mestu po obremenitvi plač. Obremenitve pri povprečni plači nad povprečjem, pri višjih se več.« 20 tisoč mladih se je po besedah Šimonke izselilo iz Slovenije. »Mladi nam odhajajo, v glavnem višje izobraženi kadri. Če tega ne zajezimo, se nam bo slabo pisalo,« je menil Šimonka.
Han je priznal, da se zaveda, da imamo problem pri obdavčitvi plač. »Država mora funkcionirati, državljani imamo določene pravice. Če želimo razbremeniti plače in obdržati sistem, ki ga imamo, moramo najti drug vir. Ključno je, da se dogovorimo, kaj bomo v državi naredili, kje so odhodki, ki so manj pomembni, ki se jim lahko odpovemo. Sistem mora biti tak, da bo pravičen in držati mora dolgoročno, da je gospodarstvo v stabilnem okolju,« je pojasnil Han.
Predsednica TZS Mariča Lah pa je ob robu drugega soočenja prav tako izpostavila padec na lestvici konkurenčnosti in dodala, da sta šibki tički poslovna učinkovitost in vladna učinkovitost, pri čemer je prva odvisna od druge.
Aleš Pulko, predstavnik obrtnikov v Državnem svetu RS, je uvodoma izpostavil geostrateški položaj Slovenije v evropskem trikotniku Nemčije, Avstrije in Italije, dober varnostni položaj Slovenije in dobro delujoče trgovinske verige. S strateškimi odločitvami, je dejal, bi bilo to mogoče dobro izkoristiti. »Vendar pa je za dosego tega ključna sprememba davčnega sistema v Sloveniji, ki močno znižuje konkurenčnost in produktivnost slovenskega gospodarstva s previsoko obdavčitvijo plač in dodatnimi davčnimi bremeni. Ker politika na tem področju gospodarstvu ne prisluhne dovolj, se bomo lahko v prihodnosti soočali s povečanjem naročniškega deficita. Zaradi tega se vse več slovenskih podjetij seli na Hrvaško,« je dejal in med drugim opozoril še na mednarodne ekonomske kazalnike in izpostavil globalno lestvico konkurenčnosti, na kateri je Slovenija na 46. mestu oziroma štiri mesta nižje kot lani.
Ob robu foruma je Robin Weninger, generalni direktor Globalnega inštituta za vodenje in tehnologijo, spregovoril o spreminjajočem se modelu poslovanja in vodenja. Poudaril je, da okolje, v katerem vlada zmešnjava, vodi v oblikovanje novega sveta. Zbrane je za konec optimistično pozval, naj vsak po svoje prispeva k oblikovanju boljše prihodnosti.
