Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)
Uradno se turistična sezona še ni začela, pa vendar smo že priča številnim zastojem na slovenskih avtocestah. Po tem je Prometno-informacijski center za državne ceste v nedeljo poročal o več kot 14-kilometrskem zastoju v smeri Kopra, je danes obstal promet tudi na ljubljanski obvoznici, ko so ljudje odhajali v službo. Razloge za zastoje nekateri osrednji mediji sicer pripisujejo delu na cestah in slabemu vremenu. Nekdanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs pa meni, da je eden od razlogov tudi ukinitev avtocestne policije, ki je lani skrbela za bistveno boljšo pretočnost, lansko leto se praktično ni dogajalo nič takega, kar vidimo danes z izjemo parih dni, ki so bili intenzivno prometno obremenjeni.
“V teh dneh se izkazuje, kakšen kolaps na slovenskih cestah lahko pričakujemo v prihajajočih poletnih mesecih. Nismo še povsem v turistični sezoni, pa že po ure in ure stojijo na slovenskih avtocestah,” je povedal nekdanji notranji minister Aleš Hojs, ki meni, da bi bila pretočnost na slovenskih avtocestah bistveno boljša, če v zaslepljenosti z revanšizmom Golobova vlada ne bi ukinila avtocestne policije.
“Nesporno je dejstvo, da DARS ni Zoran Janković. DARS-u vsakič znova nalagajo državni organi tudi take neumnosti, kot so okoljska presoja za tretji pas proti Vrhniki, čeprav je povsem jasno, da je tretji pas tam neizbežen in da bodo točno tisti ljudje, ki se tam dosti vozijo, v prihodnje namesto po dveh pasovih vozili po treh. Popolnoma nelogično, ampak kot sem rekel, DARS ni Janković. Jankoviću ni treba nič takega početi, DARS pa očitno mora,” je uvodoma za nas povedal Hojs.
Hojs Golobovi vladi oziroma konkretno Tatjani Bobnar očita, da je v svoji “dekadenci in revanšizmu” ukinila avtocestno policijo. Avtocestna policija ni bila ustanovljena zgolj zato, da bi nekaj nadzirala ali delala preventivno v smislu nadzora nad kriminaliteto in prometnimi prekrški, ampak tudi, da bi pomagala pri urejanju oziroma boljši pretočnosti na slovenskih avtocestah. Lansko leto se praktično ni dogajalo nič takega, kar vidimo danes, z izjemo parih dni, ki so bili intenzivno prometno obremenjeni, je pojasnil Hojs in dodal, da se je kljub takratnim redkim gnečam zadeva bistveno učinkoviteje odvijala. Golobovi vladi oziroma dejanjem nekdanje notranje ministrice očita, da je v svoji dobi zaslepljenosti in revanšizma bolj gledala na to, kako se bodo neki dobri projekti ukinili, kot pa to, koliko dobrega so ti projekti doprinesli.
SDS z več predlogi za izboljšavo stanja na cestah, zadnji predlog o nočni tarifi za voznike
Ob tem je opozoril tudi pretekle predloge stranka SDS, ki si stalno prizadeva izboljšanje stanja na cestah z različnimi predlogi. Opomnil je, da so bili pred leti pobudniki omejitve prehitevanja kamionov, kar je bilo lansko leto tudi sprejeto, spodbujali so k še nekaterim predlogom za razbremenitev tovornega prometa, pred kratkim pa je še dva predloga za razbremenitev prometa predstavil tudi poslanec SDS Zvone Černač, in sicer, da bi bila med 15. junijem in 30. septembrom cestnina za tovorni promet v nočnem času nižja za 50 odstotkov in da bi se prepolovila cena tedenskih vinjet za osebna vozila, ki bodo uporabljene med 21. in 6. uro. V SDS so prepričani, da bi na ta način spodbudili vožnjo v večernih in nočnih urah, kar bi na slovenskih avtocestah pripomoglo k večji pretočnosti dnevnega prometa. “Kaj bo iz tega nastalo, ne vemo, me pa veseli, da je ministrica Alenka Bratušek dala nek pozitiven signal na to, še več, ona je govorila celo o uvajanju nekih urnih tarif oziroma preučitvi možnosti o možnosti urnih tarif, kar je smiselno,” je dodal Hojs.
Hojs: DARS se je izkazal za kooperativnega in verodostojnega partnerja
V nadaljevanju je izpostavil tudi odgovornost slovenske policije, ali ta opravlja svoje delo, kot bi morala, ali le prelaga odgovornost na DARS, ki pa se je po Hojsovih besedah v preteklosti za boljše stanje na cestah izjemno izkazal. “DARS se je izkazal kot zelo kooperativen in verodostojen partner tudi v finančnem smislu, ko smo vzpostavljali avtocestno policijo, pa ne, ker bi se želel prikupiti policiji, kot so nekateri namigovali, ampak zato, ker je tudi sam na podlagi vseh študij iz let 2006 in 2007 ocenil, da bi avtocestna policija poleg vsega, kar policija že počne, bistveno prispevala k boljši pretočnosti na slovenskih avtocestah, s čimer se poveča stopnja varnosti in zmanjša kriminaliteta,” je pojasnil.
Hojs meni, da aktualna oblast nima nekih jasnih prioritet razen uničevanja vsega dobrega, kar so naredili v prejšnji vladi. Vsekakor bo avtocestna policija in izboljšanje razmer ena od glavnih prioritet njihove vlade, ko ponovno pride na oblast, da pa je vprašanje, ali bo tudi takrat DARS še “tako velikodušen” pomagati po poskusih diskreditacije s strani Golobove vlade. Da bi oblast “opravičila” svojo odločitev, je Delo začelo na veliko poročati o več domnevnih revizijskih nepravilnosti glede ustanovitve avtocestne policije in že spisanih kazenskih ovadbah, naslovljenih na Hojsa, nekdanjega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca in pa direktorja uprave avtocestne policije Andreja Juriča. Končalo se je tako, da je posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva zavrgel prijavo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki se je nanašala na sume kaznivih dejanj pri projektu avtocestne policije. Po njihovih ugotovitvah namreč razlogov za sum ni bilo, kar potrjuje tudi Hojsove besede, da je šlo za izvajanje političnega pritiska.