Piše: G. B.
Duhovnik, domoljub, skladatelj in še kaj. To je bil Jakob Aljaž. Njegovo ime je neizbrisno povezano z našo najvišjo goro – Triglavom.
Jakob Aljaž se je rodil 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro, ki je tedaj spadal v župnijo Smlednik, zadnja desetletja pa pod župnijo Pirniče. Bil je šesti izmed desetih otrok kajžarja Antona Aljaža in njegove žene Elizabete (Špele), rojene Jarc. Ljudsko šolo je obiskoval v Smledniku, nato pa je šolanje nadaljeval v Ljubljani, najprej na normalki (osnovni šoli), nato pa v (nemški) gimnaziji. Pot ga je vodila naprej na Dunaj, kjer je leta 1866 začel študirati grščino, latinščino in staro cerkveno slovanščino. Želel je postati profesor, ker pa ga po očetovi smrti družina pri študiju ni mogla več podpirati, je na materino željo vstopil v bogoslovje in bil 31. julija 1871 posvečen v duhovnika. Do leta 1880 je kot kaplan služboval v Tržiču, kjer je nekaj desetletij kasneje kot kaplan in župnik deloval kasnejši ljubljanski škof Anton Vovk, sorodnik našega pesnika dr. Franceta Prešerna. Nato je Jakob Aljaž postal župnik na Dobravi pri Kropi, a ne za dolgo – leta 1889 pa je bil premeščen na Dovje, kjer je ostal do svoje smrti leta 1927.
Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva, že vse od mladosti. Kot dijak se je povzpel na Blegoš, Kum in Storžič, v času službovanja v Tržiču pa tudi na Begunjščico. Na Triglav se je prvič povzpel leta 1887, njegov vodič je bil tedaj Franc Skumavec – Šmerc. Prenočila sta v Dežmanovi koči, ki jo je tega leta postavila nacionalistično usmerjena kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva in jo poimenovala po politiku, arheologu in kustosu ljubljanskega muzeja Dragotinu Dežmanu. Prav to je Aljaža spodbudilo, se je odločil Slovencem ohraniti Triglav in razmišljal, da bi na vrhu Triglava dal postaviti stolp, ki bi služil kot planinsko zavetišče. Pozimi 1894/1895 je v župnijski sobi na Dovjem sam izdelal načrt stolpa in ga začrtal s kredo na tla.
Kot župnik župnije Dovje, kjer je imel na razpolago številne planinske poti in v svoji neposredni bližini vrhove Julijskih Alp, je za en goldinar kupil vrh Triglava, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, ki danes nosi ime Aljažev stolp in predstavlja enega od simbolov slovenstva. Gradnjo stolpa je zaupal Antonu Belcu iz Šentvida pri Ljubljani, ta je izdelal stolp iz šestih delov, ki so jih z vlakom prepeljali v Mojstrano, nato pa jih je šest nosačev v enem tednu znosilo na Triglav. Stolp so postavili v petih urah 7. avgusta 1895. Vse stroške izdelave, 300 goldinarjev, je osebno kril Jakob Aljaž.
Vendar so se začele težave. Nakup zemljišča in izgradnja stolpa sta Aljažu prinesla pravcati pravdarski spopad z nemškimi organizacijami, ki so se ga lotile s trditvijo, da je ob izgradnji stolpa uničil podzemno triangulacijsko točko prvega reda. Z obtožbami so želeli doseči podrtje stolpa, vendar se je Aljaž obtožbam odločno uprl. Obravnava je trajala pol leta, zasliševali pa so kmete, planince, lovce in vodnike. Aljaž je trdil, da je civilni inženir postavil na vrhu Triglava leseno piramido za meritve, ki pa je bila zaradi vremena kmalu uničena. Njegovo zgodbo sta potrdila tudi Janez Klinar – Požganc in Gregor Legat, kar je bilo potrjeno tudi na sodišču. Dogovorili pa so se, da se pod stolp zakoplje škatlo s pergamentom, ki bo služila kot resnična triangulacijska točka. Tako pa bi prešel stolp pod cesarsko varstvo. Aljaž je stolp kasneje predal Slovenskemu planinskemu društvu. To pa seveda še ni vse. Jakob Aljaž je bil tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih objektov: Aljaževega doma v Vratih ter kapele in koče na Kredarici, zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom in Tominškove poti iz Vrat na Kredarico.
Jakob Aljaž je znan po svojem prevodu skladbe Sveta noč iz nemščine v slovenščino, pa tudi po uglasbitvi skladbe »O Triglav moj dom« na besedilo Matije Zemljiča. Več o njem pa boste izvedeli v dokumentarnem filmu.
Dan Aljaževega rojstva (6. julij) je za občino Medvode, kamor sedaj spada Zavrh pod Šmarno goro, tudi občinski praznik, za župnijo Smlednik pa je dva dni prej godovni dan zavetnika farne cerkve sv. Urha. Zato bo letošnja Urhova nedelja (7. julija) še posebej slovesna, saj bodo premierno predstavili dokumentarni animirani film o Jakobu Aljažu. Video napovednik si lahko ogledate spodaj:
Ustvarjalec oz. scenarist filma, duhovnik David Jensterle (1973) je pred dvema letoma, ko je prišel iz Bistrice pri Tržiču, postal župnik v Smledniku ter soupravitelj sosednje župnije Trboje. Že v času župnikovanja v Bistrici je malo pred svojim odhodom v Smlednik, ob novi maši domačina Tadeja Pagona predstavil film o župnijski zavetnici sv. Mariji Goretti, po prihodu v Smlednik pa je skupaj s sodelavci posnel film o župniji Smlednik, kar je bil zanj peti takšen projekt. Pri filmskih projektih kot grafični oblikovalec sodeluje Juan (Janez) Juvančič, glasove pa so posodili nekateri župljani. Tudi sicer je David Jensterle zelo aktiven duhovnik, s tem pa je tudi župnija pravi živ organizem. Tako bo ob prazniku župnijskega zavetnika sv. Urha tudi tokrat poklonil župniji in župljanom zanimiv filmski izdelek. Gre za animirani film, ki bo zanimiv tako za odrasle kot za otroke.
Premierni ogled filma bo v nedeljo, 7. julija, v kulturnem domu v Smledniku po končani dopoldanski sveti maši (ki se začne ob 9h), to pomeni približno ob 10h. Lepo vabljeni v Smlednik!
