Piše: C. R.
Na Jurčičevem trgu so arheologi odkrili temelje srednjeveškega Mesarskega mostu, ki je stal na mestu sedanjega Čevljarskega mostu. Del zanimive zgodbe o mostovih na tem mestu je po besedah arheologa Martina Horvata iz Muzeja in galerij mesta Ljubljene sedaj prvič dokumentiran z materialnimi ostanki.
Najdba temeljev srednjeveškega Mesarskega mostu jih, kot je Horvat povedal za STA, ni presenetila, saj je njegov obstoj poznan iz zgodovinskih virov. V virih se sicer most na mestu današnjega Čevljarskega mostu prvič posredno omenja okoli leta 1280, ko se pojavi informacija o t. i. Starem oz. Spodnjem mostu, ki je stal na mestu današnjega Tromostovja. Omemba Starega mostu po Horvatovih besedah pomeni, da je v tem času moral stati tudi že nek nov most na mestu današnjega Čevljarskega mostu. Sprva je bil zelo verjetno v celoti lesen, tudi temelji na brežinah.
Temelji, ki so jih izkopali, pa so iz nekoliko poznejšega časa, verjetno iz 14. stoletja. Most je imel na obeh straneh na brežinah zidane temelje, sam most čez Ljubljanico pa je bil lesen. V drugi polovici 19. stoletja so ga nadomestili z litoželeznim mostom, ki so ga poimenovali po županu Johannu Nepomuku Hradeckem, v 30. letih minulega stoletja pa so po načrtih Jožeta Plečnika zgradili sedanji Čevljarski most, most Hradeckega pa prestavili na novo lokacijo pri takratni ljubljanski mrtvašnici, kjer se ga je prejelo novo ime – Mrtvaški most. Danes most premošča Ljubljanico na lokaciji med Prulami in Krakovim, blizu sotočja z Gradaščico.
Samo poimenovanje mostu je po Horvatovih besedah vezano na aktivnosti, ki so potekale na njem. V 16. stoletju se na mostu omenjajo mesnice, a so mesarje mestne oblasti že v začetku 17. stoletja pregnale z mostu zaradi smradu in onesnaževanja vode. Nato so most zavzeli drugi obrtniki, vedno več je bilo tudi čevljarjev in od tod tudi ime Čevljarski most.
Na Jurčičevem trgu so izkopali tudi ostanke rimske in srednjeveške brežine. Že ob prenovi poslopja, v katerem je Zlata ladjica, pa so arheologe presenetili ostanki obrtne delavnice iz 12. stoletja. Na podlagi najdb – ogromnih količin žlindre, talilnih lončkov in peči – se je pokazalo, da gre za kovaško delavnico. Žlindro so sicer našli tudi v delu, kjer so temelji mostu.
Eno od zanimivih odkritij na Jurčičevem trgu pa je tudi ogromna kanalizacijska cev iz konca 17. ali začetka 18. stoletja, ki pa je bila z obeh strani zaprta. Zakaj, arheologi še ne vedo.
Na Jurčičev trg so arheologi prišli pred približno dvema mesecema, ko so začeli z nadzorom ob pričetku gradbenih del. Izkopavanja na trgu so zaključena, arheologi pa nadaljujejo na drugi strani lokala Zlata ladjica, kjer so že začeli odstranjevati asfalt.
Po Horvatovih besedah pričakujejo še več ostankov kovaške delavnice in pa nadaljevanje srednjeveške in novoveško brežino Ljubljanice. V srednjem veku so namreč z nasutjem materiala pridobili meter do tri prostora, na drugi strani je znano, da so tu na Bregu, kjer je bilo nekdaj glavno pristanišče za vse blago, ki so ga prevažali po Ljubljanici, stali objekti, kot so carinarnica, mitnica in skladišča, od katerih bi še lahko našli kak temelj, poroča STA.
Kot je še pojasnil Horvat, je za nasutje prišlo v poštev vse, kar jim je prišlo pod roke, uporabili so ves odpadni material. Glede konstrukcij, s katerimi bi utrdili brežino, pa je spomnil, da so pred približno desetimi leti v bližnji Krojaški ulici naleteli na kole, zabite ob brežino, ob katere so nasipavali material. Ljubljanica namreč ni bila deroča, bila je plitka in široka reka, na tem mestu širša pet do šest metrov, so jo pa tekom stoletij počasi a vztrajno porivali v korito in zadnja etapa tega dogajanja je aktualna ureditev, ko je reka ujeta v korito in nanjo gledamo od zgoraj navzdol, je sklenil Horvat.
