Piše: C. R.
Kulturniki v koalicijski pogodbi pogrešajo vizijo in konkretne rešitve, poroča STA. “Kdor nima vizije, piše splošne stvari,” je ponazoril predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Dušan Merc. Predsednik Glose Mitja Šuštar se boji, da bo kultura “spet zadnja luknjica na piščalki”.
Predsednik Sindikata kulture in narave Slovenije Glosa Mitja Šuštar je za STA izrazil bojazen, da bo kultura znova potisnjena na obrobje. V sindikatu jih veselijo pozitivne napovedi, denimo, da bo odpravljena prekarnost, se pa bojijo, da so te napovedi navzven lepe, a v sebi prazne.
Kljub temu upajo na novega ministra oziroma ministrico za kulturo, ki bo kompetenten in zaupanja vreden ter ki se bo lotil težav, ki so akutne, če ne kar kronične.
Ministru oz. ministrici bodo v Glosi, kot vsakemu doslej, takoj po imenovanju poslali pismo s povabilom na skupno srečanje, na katerem bodo predstavili svoja pričakovanja. Doslej so se srečanj udeležili vsi ministri razen Vaska Simonitija, ki se je sicer kar dvakrat zahvalil za povabilo, je povedal Šuštar.
Predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Dušan Merc pa je za STA povedal, da se društvo v politične koncepte ne bo vmešavalo. Društvo bolj zanimajo konkretne rešitve in odgovori, denimo kako bo z Javno agencijo za knjigo, kako bo s slovensko udeležbo na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Tudi to bi lahko sicer bile usmeritve koalicijske pogodbe, je pojasnil.
Po Merčevi oceni je v koalicijski pogodbi področje kulture opisano zelo ohlapno. Po njegovih besedah je to posledica tega, da na tem področju ni prave kadrovske izbire. “Kdor nima vizije, piše splošne stvar,” je ponazoril.
Vsekakor pa DSP podpira spremembo zakonov v zvezi z RTV Slovenija, ki jih je najavila nova koalicija, je še dodal predsednik DSP.
Bolj pozitivno je koalicijsko pogodbo na področju kulture ocenila direktorica novogoriškega zavoda Evropska prestolnica kulture (EPK) GO! 2025 Kaja Širok. Kot je poudarila, je v njej EPK, ki bo leta 2025 v Novi Gorici v sodelovanju z Gorico, prepoznana kot nacionalni projekt. Po njenih besedah je doslej namreč delovalo, kot da je projekt regionalnega oziroma lokalnega pomena, v resnici pa gre pri tej pobudi za mednaroden in zelo pomemben nacionalni projekt, preko katerih lahko posamezne države predstavijo svojo kulturo in dediščino.
Na splošno pa je ob koalicijski pogodbi kot pomembno ocenila, da kulturo vrača v javno sfero in jo razume kot javno dobrino, ki pripada vsem državljanom.
