Piše: Lucija Kavčič
Julija je minilo 170 let, odkar je bilo 1851 ustanovljeno Društvo Mohorjeva družba, ki je bilo prva organizacija v zgodovini, ki je povezala Slovence z vsega etničnega prostora. Slovence je naučila brati, moliti in peti ter jih vodila do vsakršnega napredka in visoke kulturne omike. Osrednja slovesnost ob obletnici bo danes popoldne v Celjskem domu. Potekala bo pod pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja, udeležila pa se je bo tudi državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc.
V Mohorjevi družbi se je uresničila Slomškova vizija društva, ki bo načrtno skrbelo za tiskanje dobrih slovenskih knjig, so ob jubileju v Celjski Mohorjevi družbi še zapisali v svojem sporočilu za javnost. Knjige Mohorjeve družbe, imenovane Mohorjevke, so po zaslugi duhovnikov dosegle skoraj vsako slovensko hišo in Slovence najbolj povezale v najtežjih letih, saj je imela Mohorjeva družba ob koncu prve svetovne vojne 1918 je imela 90.512 naročnikov. »Članstvo v Mohorjevi družbi je bilo izraz pripadnosti slovenstvu, pomenilo je dejanje upora proti pritiskom vseh treh totalitarizmov, nacizma, fašizma in komunizma. Mohorjeva je postala učiteljica slovenskega naroda,« je v sporočilu za javnost zapisala ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe, dr. Tanja Ozvatič.
Založniški podvigi
Danes tri Mohorjeve družbe, tri samostojne založbe Celjska, Goriška in Celovška, delujejo sicer v treh državah, a v enem slovenskem kulturne prostoru. Celjska Mohorjeva družba, ki deluje v Sloveniji, je danes med večjimi klasičnimi slovenskimi založbami s širokim repertoarjem humanistike in leposlovja za vse generacije. Že od leta 1858, od izida Slovenske kolede, vsako leto izdaja Mohorjev koledar in nadaljuje tradicijo Redne zbirke. Vse od leta 1860 izdaja tudi najstarejšo slovensko knjižno zbirko Slovenske večernice. Ravno po zaslugi Slovenskih večernic smo Slovenci postali narod kulture, branje leposlovja pa se je ukoreninilo in postalo množična dejavnost. Med največje založniške podvige Celjske Mohorjeve družbe sodijo Platonova zbrana dela, prevod Božanske komedije, prvi veliki slovenski Filozofski leksikon Antona Stresa, Leksikon likovne teorije Jožeta Muhoviča, Jegličev dnevnik, Hieronimova pisma, Leksikon imen in Leksikon priimkov Janeza Kebra pa tudi druga humanistična in leposlovna izvirna in prevodna dela. Pri Celjski Mohorjevi družbi izhajajo tudi mnoge pomembne zbirke, ki bogatijo slovenski kulturni in duhovni prostor. Med njimi so Religiozna misel, Cerkveni očetje, Antika, Nobelovci, Slomškova zbrana dela, Neminljivi in druge.
Previharila viharje
Mohorjeva družba je preživela vse viharje slovenske zgodovine, ker je ostala zvesta poslanstvu svojih ustanoviteljev, se znala prilagoditi potrebam časa, vendar jim nikoli ni podlegla, je še zapisala Dr. Tanja Ozvatič in napovedala, da ostaja trdna zasidranost v koreninah slovenstva in krščanskih vrednot ter spoštovanju tradicije vodilo za prihodnost, v kateri si pri Celjski Mohorjevi družbi želijo z močjo tiskane knjige še naprej skrbeti za ohranjanje in razvoj lepega slovenskega jezika in kulturnega ter duhovnega izročila. Vso pozornost še vedno namenjajo čarobnosti, ki jo nudi tiskana knjiga, ki nas z vsakokratnim vonjem po svežem tisku povezuje s podobnimi občutji, kot so bralce prevevala že pred 170 leti. Ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe je dodala še, da je vsakoletni rojstni dan Mohorjeve družbe tudi praznik slovenske knjige. »Prav je, da tudi danes kdaj pomislimo, da jezik ni samoumevna danost, da ga je potrebno negovati; in da tudi slovenska knjiga ni samoumevna danost, da jo je potrebno podpirati in si zanjo prizadevati. Predvsem tako, da knjige kupujemo in beremo,« je dr. Tanja Ozvatič zaključila svoje sporočilo.
