Piše: C. R.
Več kot četrtina ali 26 % vprašanih iz nacionalne raziskave Uporaba drog, alkohola in drugih psihoaktivnih snovi v povezavi z vožnjo motornega vozila na vzorcu 3301 anketirancev v zadnjem letu uživalo droge. Na vprašanje kdaj, jih je polovica drogo uživala v zadnjem letu. Med drogami, ki so jih anketiranci vzeli v zadnjem letu, prednjači kanabis (joint, trava, konoplja, marihuana in hašiš). Sledijo kokain, MDMA (ekstazi), halucinogene droge (LSD, gobe, 2C-B) in pomirjevala (helix, apaurin, kventiax). Na vprašanje, kako pogosto so jemali ali jemljejo drogo, jih je več kot tretjina (34 %) odgovorila vsaj enkrat na leto. Najbolj šokanten podatek o pogostost uživanja drog je, da jih kar četrtina oziroma 27 % drogo jemlje vsaj enkrat tedensko.
»Na Agenciji RS za varnost prometa opozarjamo o nevarnostih vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi. Vendar je kar 61 % anketirancev na vprašanje, ali so v zadnjem letu po zaužitju droge tudi vozili, odgovorilo pritrdilno. Še bolj skrb zbujajoč je podatek, da jih je skoraj polovica oziroma 48 % zraven pila alkohol. Naravnost alarmantno pa je, da je 40 % respondentov oziroma voznikov pod vplivom drog vozilo vsaj enega sopotnika in v 91 % primerov so sopotniki vedeli, da voznik vozi pod vplivom drog. Grozljivo je, da sodeč po anketi praktično nihče ni bil zaskrbljen zaradi tega dejstva,« je povedala pojasnjuje mag. Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa.
Lani so vozniki pod vplivom drog povzročili 92 nesreč
V letošnjih prvih petih mesecih se je zaradi povzročiteljev pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi pripetilo 28 prometnih nesreč, kjer so umrli 3 udeleženci, 7 se je hudo telesno poškodovalo, 5 pa je imelo lažje telesne poškodbe. 13 udeležencev ni utrpelo poškodb. Policisti so odredili 598 strokovnih pregledov na droge, od tega je bilo 69 pozitivnih in 95 negativnih. 351 udeležencev je pregled odklonilo. Lani se je zaradi povzročiteljev pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi pripetilo 92 prometnih nesreč, od tega 44 prometnih nesreč s telesno poškodbo udeleženca. Policisti? so odredili 1505 strokovnih pregledov na droge, od tega je bilo 264 pozitivnih, 812 odklonjenih in 276 negativnih.
Vožnja pod vplivom drog je pogosta
»Na Agenciji za varnost prometa s pomočjo raziskave ugotavljamo, da je vožnja pod vplivom drog in alkohola še vedno pogosta ter slabo samooceno sposobnosti vožnje respondentov, ki so pod vplivom. Beležimo podporo ničelni stopnji prisotnosti drog, pozitivna stališča do strožjih kazni in naklonjenost dvigu ozaveščenosti,« je povedala Felserjeva. Kot ključne umeritve v AVP poudarjajo povečanje frekvence in intenzivnosti policijskih nadzorov, izboljšanje ozaveščanja in izobraževanja, strožje kazni za vožnjo pod vplivom alkohola in drog, ter povečanje dostopnosti programov za zdravljenje odvisnosti.
Opazen trend večanja števila voženj pod vplivom drog
Neustrezno psihofizično stanje voznikov ima po podatkih Policije še vedno najpomembnejši posredni vpliv na nastanek prometnih nesreč. Še vedno velja, da je okrog 10 % prometnih nesreč povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola, v zadnjih letih pa se vse večkrat srečujejo tudi z vozniki, ki povzročijo prometne nesreče pod vplivom prepovedanih droge ali drugih psihoaktivnih snovi. Slovenska policija se zato zadnjih 20 let vse bolj intenzivno ukvarja tudi z ugotavljanjem vožnje pod vplivom prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi. Kljub temu, da so v primerjavi z vožnjo pod vplivom alkohola številke na tem področju še relativno nizke, tudi Policija opozarja na opazen trend povečanja števila kršitev voženj pod vplivom drog. »Gre za področje, ki je z vidika nadzora veliko bolj zahtevno kot preizkušanje alkoholiziranih voznikov, zato policiste usposabljamo, da na podlagi telesnih znakov prepoznajo simptome, da je neka oseba lahko pod vplivom psihoaktivnih snovi,« je povedal Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi. Ko je govora o vožnji pod vplivom prepovedanih drog, v Policiji pri tem spremljajo dogajanje v razvitih evropskih državah. »Lahko pričakujemo, da se bo problematika na tem področju v Sloveniji zagotovo povečala. V Policiji se zato zavedamo, da bo treba v prihodnje nadzor na tem področju krepiti,« dodaja Vehovec.
Vozniki pod vplivom psihoaktivnih snovi ogrožajo vse
Droge vplivajo na voznika tako, da je moteno ocenjevanje varnostne razdalje, ocenjevanje hitrosti nasproti vozečih vozil, koordinacija gibov, koncentracija oziroma pozornost in presoja situacij. Poleg tega pri udeležencu v prometu povzročijo zmanjšanje samokritičnosti, povečanje pripravljenosti za tveganje, precenjevanje lastnih sposobnosti, podaljšanje odzivnega časa ter zožanje vidnega polja. »Spodbujanje uporabe alternativnih prevoznih sredstev je ključno. Ne ogrožajte svojega zdravja in ne uživajte prepovedanih drog! Če ste vzeli drogo, nikoli ne sedite za volan ali na motor, kolo. Prav tako se nikoli ne usedite v vozilo, kjer je voznik pod vplivom droge, in poskrbite, da tudi vaši prijatelji ne vozijo, če so vzeli drogo,« poudarja Felserjeva.
Policiji predali 1000 hitrih testov za droge
Na AVP si poleg ozaveščanja na različne načine prizadevajo za zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, in tudi za zmanjšanje teže posledic teh nesreč. Zato so letos priskrbeli dodatnih 1000 hitrih testov za droge, ki so jih na novinarskem srečanju predali Policiji. S testi lahko policisti na podlagi vzorca sline zelo hitro ugotovijo prisotnost prepovedanih drog v telesu. Policija bo v tem mesecu tudi izvajala poostren nadzor nad alkoholiziranimi vozniki in vozniki pod vplivom prepovedanih drog.
Do 2028 želijo podvojiti število opravljenih hitrih testov na droge
V okviru Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023-2030 je AVP prvič s Policijo začela z izvajanjem Nacionalne preventivne akcije »Droge«, ki bo trajala vse do 30. junija. V stebru »Varnost uporabnikov cest« so med najpogostejšimi dejavniki prometnih nesreč alkohol, prepovedane droge in druge psihoaktivne snovi. Pomemben ukrep za izboljšanje varnosti je povečanje nadzora z večjim številom testov na droge, ki preverjajo prisotnost različnih prepovedanih snovi, z namenom do leta 2028 podvojiti število opravljenih hitrih testov. Pomembno je tudi povečanje zavedanja, da med tveganja za prometne nesreče spadajo tudi zdravila, npr. snovi za izboljšanje učinkovitosti pri učenju. Problem še dodatno poslabša sočasno uživanje različnih psihoaktivnih snovi (alkohol, konoplja, poživila). Uveljaviti je treba jasna pravila ničelne tolerance do alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu.
