Piše: Petra Janša
… in dostojanstvo. Državni zbor je 26. maja sprejel novelo zakona, ki prinaša enostavnejši vpis smrti žrtev druge svetovne vojne in povojnih pobojev.
S tem se končuje več kot osemdeset let načrtnega brisanja usode tistih, ki so zaradi komunističnega režima izginili iz uradnih evidenc, medtem ko je sistem z ignoriranjem podaljševal agonijo svojcev.
Pri dokazovanju smrti bo osrednji temelj znanstveno urejena zbirka »Žrtve II. svetovne vojne« Inštituta za novejšo zgodovino. Z več kot 100.000 vnosi je javno dostopna na portalu Sistory, kjer neusmiljeno ruši desetletja trajajoče tabuje ter namerno ideološko slepoto preteklih oblasti. Čeprav ta zgodovinski premik prinaša dolgo pričakovano zadoščenje, ga spremlja neizmerna grenkoba slovenskih družin, ki so predolgo trpele neznosno breme zapovedane tišine.
Ker takratna oblast iz ideološkega maščevanja ni dovolila ne groba ne mrliškega lista, je bila sama smrt uradno zanikana, bolečina pa brutalno potisnjena v zasebnost štirih sten. Identifikacija z analizo DNK pa zdaj pomeni neizogiben moralni imperativ, ki terja brezpogojno resnico – ne gre le za suhoparno znanstveno metodo, temveč za neposredno vračanje ukradenega dostojanstva mrtvim in olajšanje za tiste, ki so ostali. Nova ureditev tako brezkompromisno odpira vrata, ki so jih nasledniki bivšega režima desetletja držali zaprta, da bi prikrili razsežnost grozovitih zločinov, s čimer bo resnica končno zamenjala sistemsko tišino in ideološko sprenevedanje.
To je neizogiben korak k resnični spravi, ki ne more temeljiti na gnilih kompromisih, temveč izključno na priznani resnici in vrnjenem dostojanstvu zamolčanim žrtvam revolucionarnega nasilja.
