Piše: Vida Kocjan
Medtem ko se gredo v vladi v veliki meri turizem na davkoplačevalski račun ali pa so na dopustu, nevidni in neslišni, Slovenijo pretresajo novice o odpuščanju delavcev in selitvah proizvodnje.
Po anketi Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), ki so jo objavili konec oktobra, kar 68 odstotkov podjetij v avtomobilski industriji razmišlja o odpuščanju delavcev. Več kot dve tretjini vseh torej. Kot razlog navajajo upad naročil. Po oceni bodo primorani odpustiti med 30 in 50 odstotkov zaposlenih, nekateri govorijo celo o 50 do 70 odstotkov vseh.
Tudi v Gospodarskem krogu, ki ga sestavlja 17 gospodarskih in kmetijskih združenj ter organizacij v Sloveniji, navajajo, da so odpuščanja delno povzročena zaradi šibkega povpraševanja v evropskem avtomobilskem sektorju. Slednje podjetja sili v doseganje stroškovne učinkovitosti in strukturno preoblikovanje, kar pomeni med drugim selitev proizvodnje. Slednje pa je že zunaj šibkega povpraševanja.
Skrb zbuja tudi, da podobne informacije o odpuščanju delavcev in selitvah proizvodnje prihajajo tudi iz številnih drugih podjetij, ki niso povezana z avtomobilsko industrijo.
V gospodarstvu še opozarjajo, da poslovanje podjetjem še posebej v takšnih zaostrenih gospodarskih razmerah dodatno otežuje nekonkurenčno poslovno okolje v Sloveniji. Gospodarstvo je zato pripravilo svoje predloge, ki vključujejo tudi potrebne dodatne sistemske ukrepe. Vse to je na mizi, očitno pa na drugi (vladni) strani ni nikogar, ki bi to preučil, sprejel in uresničil.
Leto 2025 bo zahtevno leto. Naši pa se igrajo. Delo jim ni ravno vrlina, grmenje in zveneče besede predsednika vlade, ki je več na dopustu kot v službi, kako zelo je Slovenija pripravljena na krizo (menda najbolj v Evropi ali na svetu), pa tu ne štejejo. Od besedičenja, nekateri imajo za to izraz »lapanja«, se ne da živeti. Streznitev bo težka, gospodarstvu je lahko morda zamerimo le to, da pri svojih opozorilih niso glasnejši.
