Piše: Lucija Kavčič
Odkar poznamo cepiva proti nalezljivim boleznim, je število prebivalcev na Zemlji skokovito naraslo. Kako tudi ne, saj so preštevilne otroške bolezni, ki so stoletja morile med najmlajšimi, preprečene. Pravzaprav mame že nekaj generacij sploh ne poznajo teh bolezni, le redke mamice si lahko predstavljajo, kako hude bolezni so bile davica, mumps, otroška paraliza … To je seveda sreča, ki se je preštevilne današnje mame sploh ne zavedajo. In če se spomnimo časa, ko so se v nekdanji Jugoslaviji pojavile črne koze in so cepili vse po vrsti in se te bolezni po tistem ni bilo več treba bati – je bilo tisto cepivo ravno tako odrešilno. S tem, da je bila večina prebivalstva pravzaprav vesela, da se je lahko cepila, in se ni počutila nič manj svobodno zato, ker je bilo cepljenje obvezno.
Danes, ko imamo celo ta privilegij, da vrsto cepiva lahko izberemo sami, pa se zdi, da je skupaj s svobodno izbiro, ali se bomo cepili proti bolezni covid-19 ali ne, prišel še cel kup neresničnih teorij in trditev o novih cepivih, kar zdaj ovira doseganje precepljenosti, potrebne za zajezitev pandemije, ki svet že dve leti drži v primežu. In namesto, da bi s pomočjo zaščitnih ukrepov in cepiv končno zatrli to bolezen, je nasprotovanje zaščitnim ukrepom in cepljenju postalo idealen zaveznik za nastajanje in širjenje novih, še nevarnejših različic virusa. Ne vem, kako se bo to končalo … Vseh debat o cepivih in ukrepih niti ne morem več poslušati, ker so mi od vseh milo rečeno nenavadnih trditev »otekla ušesa«. Saj pri nekaterih ne zaleže več niti to, če rečeš, da je odločitev za periodično cepljenje proti covidu-19 pač izbira manjšega zla … »O, ne, ne,« pravijo, »proteini iz eksperimentalnega, ne dovolj preizkušenega cepiva se nabirajo v telesu, morda celo v možganih, in po določenem času eksplodirajo.« Joj …!
In ko sem se zadnjič jezila na plakat, ki poziva k cepljenju z besedami »Cepila sem se, ker rada potujem!«, češ – saj se je proti covidu-19 treba cepiti zaradi zaščite zdravja, ne zaradi potovanj, mi je hčerka (8 let) rekla: »Ah, daj no, mama, vsaj nekaj! Nekaj morajo narediti, da koga prepričajo!« Morala sem ji pritrditi. Saj res. Morda se bo kdo ob tem plakatu spomnil, da so za potovanja v tropske države (pa morda še kakšne) že dolgo nujna cepljenja proti več boleznim in da cepljenost popotnikov proti njim tudi preverjajo. In – glej ga zlomka – nisem še slišala, da bi kdo zaradi tega protestiral ali kričal, da se mu s tem omejuje svoboda!
Pri nas pa tak vik in krik zaradi nadzora pogojev PCT!
Lucija Kavčič je novinarka Demokracije.
