Uničevalci policije

Piše: Vinko Gorenak

Ko sem – kot član delegacije Državnega zbora in poslanec – leta 2015 obiskal Brežice in tamkajšnji začasni center za ilegalne migrante, sem bil precej resno zaskrbljen nad situacijo. Nekaj sto ilegalnih migrantov je bilo v z žico ograjenem prostoru s sanitarijami in začasno delilnico hrane in prostorom za spanje.

Seveda so jih stražili policisti, saj je bila takrat situacija taka, da so ilegalni migranti preko Slovenije masovno in organizirano potovali do Avstrije in naprej v Nemčijo ali še bolj na sever. To »organizirano potovanje« je bila seveda zasluga dela policije in drugih služb, ki so kolikor toliko obvladovale situacijo, da Slovenija ni postala migrantski žep. Ko sem se skupaj s kolegi poslanci odpravil do žične ograje, so se ilegalni migranti masovno približali nam in vpili UNHCR, UNHCR? Seveda so mislili, da smo predstavniki te organizacije, ki jim bomo prisluhnili, kako so jim »kršene človekove pravice«. Ko pa sem jim obrnil hrbet in se rokoval s policisti, pa so začeli kričati name.

Zakaj to pišem? Zato, ker vam želim predstaviti odnos do policije in policistov. Ko jih potrebujemo, jih hvalimo, ko pa jih ne potrebujemo ali ko zoper nas ukrepajo represivno, pa smo jih pripravljeni zmerjati in žaliti. Policisti morajo zato vedno in povsod zoper vse ravnati strogo po črki zakona in nič drugače, to je neke vrste »božja zapoved« za delo policistov.

A vrnimo se v čas tretje Janševe vlade, torej v čas 2020–2022. Masovne in tudi nasilne demonstracije so zaznamovale ta čas. Organizirali so jih seveda levičarji in njihovi podporniki, tudi v vlogi ali pod krinko nevladnih organizacij. Saj se spomnite Nike Kovač, Jaše Jenulla, Teje Jarc, Zorana Stevanoviča in mnogih drugih levih političnih aktivistov in propagandistov. V ta isti spekter lahko mirne duše prištejemo še mnoge druge, na papirju neodvisne organizacije ali pa sindikaliste, tudi oba policijska sindikata. Vsi so trobili v »proti Janša rok«. Razlog pa je seveda banalen, pipice državnega denarja, ki so nevladne organizacije napajale, so bile takrat priprte. Policijski sindikalisti pa tako ali tako niso sindikalisti, temveč levi politični propagandisti.

Najpomembnejši datum pa je bil seveda 05. 10. 2021. Verjetno ste pozabili, kaj je bilo takrat? Naj vas spomnim. V Ljubljani in na Brdu pri Kranju so se zbrali voditelji vseh držav EU in mnogi drugi najvišji predstavniki drugih držav ali organizacij. Napoved anarhistov in protestnikov pa je bila jasna, sporočilo so, da bodo s tovornjaki in traktorji blokirali Brdo pri Kranju in da bodo zasedli ulice Ljubljane. No tisto prvo se ni zgodilo, ta, druga napoved pa se je uresničila.

Si predstavljate, kako pomembno varnostno vprašanje je bilo pred policijskimi vodji in policisti? Si predstavljate situacijo, ko bi nasilneži zajeli, poškodovali ali celo ubili enega samega tujega državnika ali celo več njih? Cel svet bi poročal o tem, da Slovenija ni varna država in podobno. Si predstavljate kakšne ekonomske posledice bi to imelo za turizem države in še kaj več? Odgovor je povsem na dlani. Nič takega se ni zgodilo izključno in samo zato, ker je naša policija svoje naloge opravila, tako kot je treba. Hvaležni smo ji lahko, da je svoje delo opravila tako, kot ga je.

Te dni pa smo priča poročilu o nadzoru nad delom policije v času masovnih in nasilnih protestov. Menda so opozorili 63 policistov, zaradi domnevnih nepravilnosti, menda pa bodo kazensko ovadili 13 policistov od tega 4 policijske šefe zaradi domnevne storitve kaznivih dejanj v času nasilnih in neprijavljenih demonstracij.

Toda pozor, nadzor nad delom policije, v istem časovnem obdobju, sta odredila tudi nekdanja notranji minister Aleš Hojs in nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj. Ugotovitve takratnih, tudi neodvisnih nadzornikov se močno razlikujejo od ugotovitev nadzornikov, ki sta jih imenovala Tatjana Bobnar ali Boštjan Lindav. Imamo torej tudi leve in desne neodvisne nadzornike?

Na tej točki moram jasno in glasno povedati to, da nisem nikoli bil in nikoli ne bom zagovornik policistov, ki prekoračijo svoja pooblastila. Še danes srečujem kar nekaj nekdanjih policistov, ki sem jih po takrat zakoniti poti odslovil iz policije v času od 1981 do 1989, ko sem take pristojnosti kot policijski šef imel. In nikoli mi ni bilo žal, tudi danes bi ravnal enako.

To moje stališče velja tudi za vse policijske šefe in policiste, ki so policijske naloge opravljali v času masovnih protestov v času 2020–2022. Povsem mogoče je, da je prišlo tu in tam do prekoračitev policijskih pooblastil in ukrepanje sedanjega vodstva policije je v takih primerih nujno.

Toda ne morem mimo uradnih sporočil vodstva policije in poročanja levosučnih medijev, ki med posameznimi prekoračitvami pooblastil policistov in masovnim kršenjem človekovih pravic s strani policije ne znajo in ne morejo potegniti jasne ločnice.

Če k temu dodamo še dejanja Roberta Goloba, ki je sprejel prav vse organizatorje nasilnih protestov in se jim je zahvalil za njihova dejanja v času tretje Janševe vlade, jih bogato denarno nagradil skozi donacije nevladnim organizacijam, ni pa sprejel in se pogovoril niti z enim policijskim šefom ali policistom, ki je bil udeležen v varovanju nasilnih demonstracij, potem je sporočilna vrednost do policistov povsem jasna.

Naslov tega prispevka je precej grob: »Uničevalci policije«. Morda je res pregrob, toda želim opozoriti na naslednje. Ukrepanje zoper policiste, ki prekoračijo policijska pooblastila, je potrebno. Toda pretirano poudarjanje in ukrepanje zoper njih v tem primeru niti ni potrebno, nasprotno, je celo škodljivo, saj bo imelo neslutene in dolgoročne posledice in sporočilno vrednost policiji in policistom za prihodnje situacije. In kakšno je to sporočilo? Raje poglejte vstran in nič ne vidite in ne ukrepajte, to bo za vas najbolje. To dejansko drži, je pa to zelo slabo za varnost državljanov Slovenije in države kot take.