Piše: Jože Biščak
Na koseški tržnici v Šiški v Ljubljani je lokal, kamor rad zahajam na skodelico kave ali v teh vročih dneh na kozarec limonade. Razlog, zakaj prav tja, se bo komu zdel čuden, toda meni je všeč napis na mizi, s katerim se lahko poistovetim: »Plačilo možno le z gotovino.«
Ne vem, kakšen je bil razlog, da se je skupina mladih (kot sem lahko zaznal), ki upravlja lokal, odločila, da bo sprejemala samo gotovino, zase vem, da sem odločno proti prizadevanjem globalistov na čelu centralnih bank, da bi klasično gotovino povsem zamenjali z digitalnim denarjem oziroma s tako imenovano digitalno denarnico, ki bi hkrati zamenjala klasične kartice.
V Evropski uniji bi začeli z digitalnim evrom. Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v začetku leta napovedala, da se bo letos jeseni začela »naslednja faza« prehoda na digitalni evro. Kaj natančno to pomeni, ni jasno, dejstvo je, da se centralni bankirji pospešeno pripravljajo na ukinitev gotovine. Seveda bo to politična odločitev, potrebno bo soglasje vseh držav članic evroobmočja. Od tod do digitalne denarnice za digitalno identiteto je le korak in ne tako zelo oddaljena prihodnost.
Napoved Lagardove je že sprožila zaskrbljene komentarje. Res je, da bi digitalna denarnica vsem olajšala življenje, saj bi na eni aplikaciji imeli svojo osebno izkaznico, bančno kartico, kartico zdravstvenega zavarovanja, vozniško dovoljenje in še kaj. Zamisel je fascinantna, toda po drugi strani strašljiva, saj pomeni popolno izgubo zasebnosti in resno grožnjo svoboščinam, ki so nam še ostale. Tudi zato pogovori na najvišjih ravneh potekajo daleč od oči javnosti in v tajnosti.
Propaganda, zakaj je dobra uvedba digitalnega evra, se je prek medijskega mainstreama že začela. Od tega, da je gotovina »barbarska relikvija«, ki jo »je treba upokojiti«, do tega, da ukinitvi gotovine »nasprotujejo ljudje s slabimi nameni« (davčni utajevalci, prekupčevalci, teroristi). Financial Times se je pri tem skliceval na levičarskega ekonomista Johna M. Keynesa, ki je z barbarstvom označil zlati standard (ta denimo omogoča nizko inflacijo, preprečuje pretirano zadolževanje države, tiskanje denarja brez kritja). Čeprav je gotovine v obtoku vse manj, ta po mnenju omenjenega britanskega finančnega časopisa lahko »povzroči veliko izkrivljenje ekonomskega sistema« in »sposobnost centralnih bank, da spodbudijo depresivno gospodarstvo«. Za željami vlad po ukinitvi gotovine je torej tudi želja po denarju, ki nima kritja. Poleg seveda neustavljive želje oblastnikov po nadzoru nad državljani.
Slednje je skrb vzbujajoče. Ko človek plača z gotovino, ostane anonimen, vlade ne vedo, kaj je kupil. Tudi pri plačilu s klasično bančno kartico, je potrošnik anonimen. Res je, da porabo spremlja njegova banka, politika pa nima vpogleda, kaj posameznik počne s svojim denarjem, razen če ne zlorabi oblasti, kot se to dogaja v primeru parlamentarnih preiskovalnih komisij. V primeru digitalnega evra (centralnobančne valute) človek nima več zasebnosti, ves čas je pod nadzorom. Centralna banka (s tem tudi oblast), prek katere se opravi transakcija, v realnem času ve, kaj je posameznik kupil, za kaj troši svoj denar (kolikor mu ga še ostane po plačilu vseh dajatev). In nakup mu lahko v hipu prepreči, če se tako odloči. Nekaj podobnega že imajo s »socialnimi krediti« na Kitajskem. Gre za sistem ocenjevanja in točkovanja kitajskih državljanov; če se državljan vede v skladu z zapovedmi partije, dobi nagrado v obliki točk, če je disident in ne živi, kot si želi oblast, mu lahko preprečijo vožnjo z vlakom.
Orwellov Veliki brat na Kitajskem že obstaja, globalisti si nekaj podobnega želijo v zahodnem svetu. Komu se bo zdela to znanstvena fantastika, toda tudi brezžično telefonijo smo nekoč imeli za pravljico. Zato je treba namere, da bo obstajal neki državni organ, ki bo imel (potencialni) dostop do vsega, kar počne posameznik, in možnost vpogleda, za kaj troši denar, v kali zatreti.
Prvi korak, ki ga lahko naredi vsak od nas, je, da še naprej uporabljamo gotovino. Zato bom jaz še naprej zahajal v lokal na koseški tržnici.
