Piše: Andrej Lokar
O tem pričata dva dogodka, ki sta le uvod v pogrom in genocidno eliminacijo še poslednjih sledi raznolikosti v naši kulturi. 1) neandertalsko brutalna (kako se ti pridevniki podajajo podobi tovariša Rusjana!) odpustitev dr. Jožeta Dežmana z mesta direktorja Muzeja novejše zgodovine; 2) vabilo na »sodelovanje«, ki smo ga tudi nepolpotovsko ali nehočiminovsko popredznačene nevladne organizacije (s skupno minresovsko družbeno oznako: narodni izdajalci) prejele z naslova Minresa na Maistrovi 10 v minulih dneh. V obeh primerih gre za eklatantna dokaza o brezdanji ignoranci, neciviliziranem trogloditstvu Kolpravleprihija (Kolektiva za pravičnost in lepo prihodnost), ki se je parazitsko/klopovsko prisesal na jasli slovenskega kulturnega subvencioniranja.
Če gre namreč pri prvem za klasični primer nizkotne javne likvidacije in ničvredne diskreditacije, izprijene, primitivne in sprevržene stalinistične prakse nezaslišanega javnega nasilja, ki zaradi svoje repetitivne zgodovinske preizpričanosti ne potrebuje dodatnih komentarjev, gre pri drugem enkavedejevskem, vosovsko odstrelitvenem ukrepu totalitarnega promiskuitetnega dvojčka na Minresu za subtilno zavajanje javnosti (beri: dezinformacija in deplatformacija), ki poskuša z značilnim mitingaško agitpropovskim pompom zamegliti, prikriti, navidezno omalovažiti dejanski naklep neke banditske klike patentirano totalitarnih, patološko resentimentniških, revanšistično podivjanih obsedencev na slovenskem Minresu.
Več si lahko preberete TUKAJ.
Vir: KUD Kdo
