Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Presenečenje tedna ni bilo, da je Marko Crnkovič v Večeru in drugih medijih Martina Odlazka udaril po hčerki kitarista skupine Šank rock Bora Zuljan Liji Zuljan, ker je na FB objavila to sporočilo očetu: “Lažeš, varaš mojo mamo s predsednico državnega zbora…”
Da je ušlo v javnost, da Urška Klakočar Zupančič Zuljanu ne plačuje le igranja kitare na proslavi ob dnevu državnosti, je bilo nerodno in nekdo mora biti kriv. Crnkovič je našel hčerko.

Manjkalo je le še, da bi Crnkovič hipotezo izpeljal do konca in zatrdil, da jo je Zuljan slabo vzgojil, da zdaj povzroča takšne težave predsednici parlamenta. Tiho bi morala biti. Gre za državo in ne njeno družino.
Bolj običajnega krivca so našli Necenzurirani Primoža Cirmana, ki so za razlog težav razglasili člane stranke SDS in medije iz kroga te stranke.
Da je krivec za dogajanje, kot vedno, SDS, so Cirman in njegovi razglasili tako:

Če izpustimo reakcije teh vladnih medijev, ki redno nadzorujejo vse člane opozicijskih strank, je bilo res presenečenje tedna sporočilo, da javnost nima pravice izvedeti, kakšno bruto plačo je dobila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Tak odgovor iz urada predsednice Nataše Pirc Musar, pri katerem so vztrajali tudi, ko sem protestiral, ali so ob pamet, sem dobil, ko bi morala komisija za preprečevanje korupcije ljudem po novem letu ravno omogočiti dostop do podatkov o bruto plačah vseh posameznikov v državnih institucijah in podjetjih, ki presegajo to bruto plačo predsednice republike. Za katere ne smemo vedeti, koliko je. Ker je to po novem zasebna stvar.
Lani smo še lahko izvedeli. Stvari se hitro spreminjajo.
Da bi morali biti od letos prejemniki vseh državnih plač, ki so višje od plačila predsednici razkriti v aplikaciji Erar, so v parlamentu uzakonili v času vlade Marjana Šarca. Ni kriv Janša. Čudež. A kljub temu ni šlo. Ustavni spor je proti tistemu, kar se ni zgodilo, sprožil GEN-I. Predlog za začasno zadržanje novosti in s tem prenove Erarja, je ustavno sodišče GEN-I zavrnilo.
A v Erarju podatkov ni. Vsaj opaziti ne. In vsaj del pravnikov meni, da GEN-I po nepotrebnem paničari, ker njim podatkov o astronomskih plačah tako ali tako ni treba objaviti, ker so zasebno podjetje v popolni lasti države. Posebna slovenska vrsta. Predvsem pa monopolni preprodajalec električne energije iz državne nuklearke. Bajen posel.
Ob prenovi Erarja KPK smo lahko spremljali, kak vpliv ima GEN-I. Ker so iz baze transakcij državnih podjetij prikazali podatek, da so deset milijonov nakazali privatni osebi (brez imena in priimka), ko je šel denar v resnici klirinško depotni družbi za poplačilo obveznic, je bil velik kraval v medijih. Iz GEN-I so KPK grozili celo s sodiščem. Čeprav napačne oznake podatka niso zagrešili tam. In takšne napake niso nič posebnega. So pravilo, s katerim GEN-I in drugi javnosti prikrivajo astronomska izplačila posameznikom. In, ko to sami počnejo, ne velja za napako.
Kako kot kača noge skrivajo podatke, kaže primer, na katerega me je opozorila bralka pri izplačilu dodatne nagrad po 3.094 evrov vsakemu od 40 zaposlenim v državnem podjetju Borzen. Denar so dobili za uspešno delitev državnega denarja za subvencije, med drugim premierovemu podjetju Star Solar. Podatkov o teh plačilih v državni bazi transkacij (iz katere črpa Erar) ni. Prikazali so jih kot eno samo nakazilo NLB v višini 83.126 evrov in še dodatna davčni upravi, skupaj pa znesejo točno 123.764 evrov. Tako:

Vsota se popolnoma ujema z objavo direktorice Borzena Mojce Kert, da bo zaposlenim izplačala za nagrado po povprečno plačo:

Dodatne plače vsem zaposlenim niso bile plačilo pravni osebi NLB, kot je prikazano. Denar so dobili zaposleni. Posamezniki. Fizične osebe kot nagrado. Gre za enako napačno prikazan podatek kot je bi tisti, zaradi katerega je GEN-I grozil s tožbami KPK. A pri tem so tiho kot miške.
Ker je to tisto, česar se je ustrašil GEN-I in zaradi česar smo bili priča napada na KPK. Dejansko prikrivajo velikansko število nakazil zasebnikom s prikazi, da gre denar pravnim osebam. Bankam.
Da se ne bi razvedelo, koliko so potegnile nekdanje in sedanje uprave. In še kdo. Astronomski pokojninski dodatki, o le manjšem delu bo referendum, ki zagotavljajo tudi tri tisoč evrov neto dosmrtne pokojnine, niso edini nenavaden sladkorček v tej državi.
Vsi se še spomnimo, da se je zaradi pritiska medijev premier Robert Golob moral odpovedati dodatni milijonski nagradi za uspehe pri preprodaji državne elektrike, ko je pred tem v štirih letih že dobil kak milijon evrov več od tistega, kar je direktorjem državnih podjetij največ dovoljeval zakon Mateja Lahovnika, ki ga je parlament sprejel, da se v državnih podjetjih ne bi preveč kradlo. GEN-I so v času Goloba razglasili za nedržavno podjetje, da te omejitve ne bi veljale.
Ni pa bilo jasno, ali so se dodatni astronomski nagradi pozneje odrekli ostali vsi drugi nekdanji člani Golobove uprave. Preveriti tega novinarji ne moremo. Podatki so prikriti. Kot plača Pirc Musarjeve. Preiskavo teh stvari v parlamentu pa so vladajoči opozicijski SDS onemogočili. Pomagala je pri tem NSi, ki ni bila pripravljena prispevati podpisov za preiskovalno komisijo, ki jo je nazadnje potem zahteval državni svet, kar je Svobodi omogočilo, da je prevzela vodenje, ki bi moralo pripasti opoziciji. Prevzem vodenja pa jim je omogočil, da so preiskavo že spet onemogočili.
Kako je z možnostjo novinarjev, da preverimo, pa je pokazala nenavadnost, ko sem opozoril (spet zaradi opozoril bralcev portala), da je SDH objavil, da je sklenila pogodbe s tremi detektivskimi agencijami in to skoraj hkrati, ko je zaposlil Damirja Črnčeca, z vsako za več kot četrt milijona evrov. Velikanska vsota in sovpadanje sta kazala, da je obveščevalec Črnčec morda dobil še svojo vojsko dobro plačanih vohunov. V volilnem letu.

Iz SDH so, ko sem zahteval pojasnila te velikodušnosti in pogodbe, da bi ugotovil, kaj bodo ti detektivi delali, odgovorili, da so vsem trem skupaj s pogodbami dodelili dobrega četrt milijona evrov in ne vsakemu toliko. Opozorili so me, da bi to lahko preveril pred objavo zgodbe. Malo pozneje so dodali še pojasnilo, da so vsebino pogodb, ki jih morajo razkriti, napačno spisali, ker pri vsakem podjetju piše četrt milijona in da so javno objavo tudi popravili.
Si predstavljate? Upravljavec državnih podjetij, ki upravlja deset milijard, objavi, da je trem detektivskim podjetjem s pogodbami namenil vsakemu po četrt milijona evrov, novinar pa bi moral pred objavo tega preveriti, ali niso morda napak objavili.
Pojasnilo, da gre za skupno vsoto, kar so napak prikazali, pa je tudi sumljivo. Kako konkretno so to skupno vsoto v posameznih pogodbah tem trem podjetjem določili? A je to potem ena pogodba s tremi podjetji?
Kaj je res, ne moremo vedeti, ker mi pogodb, za katere sem jih prosil, niso poslali.
In to je to “preverjanje”, ki ga od medijev zahtevajo. Ne moremo preveriti, ker dokumente skrivajo. So pa hudi na nas, če ne preverimo. Kar ne moremo. No, še čakam, morda pogodbe še pošljejo. Ker je bila zgodba objavljena, pa bodo zdaj najbrž tudi nadzorniki SDH in vsi drugi, ki imajo več možnosti, le preverili.
Novinarji imamo malo možnosti.
Še podatkov o celotni plači Nataše Pirc Musar in Zorana Jankovića vam ne moremo predstaviti, ker ljudstvo nima pravice toliko vedeti o svoji avantgardi. Izvoljenih voditeljih.
Ali bo razkritje teh “zaupnosti” odredila vsaj informacijska pooblaščenka, kot je nedavno spisek prejemnikov privilegiranih pokojnin in njihovih dedičev, kar so v vladi in na ZPIZ prikrivala, pa bomo še videli.