Piše: Branko Grims
Prvi predsednik ZDA, g. George Washington, je pred več kot dvesto leti povedal resnico, ki je v času prodirajočega globalnega totalitarizma levice, velike zamenjave in radikalne islamizacije, ki potekajo prikrite v megli pandemije, za preživetje Slovenije ter celotne Evrope in njene izjemne civilizacije prav usodna: »Če nam vzamejo svobodo govora, nas lahko utišane in neumne vodijo kot ovce v klavnico!«
Kdor odloča o informacijah, ima oblast
Svoboda govora je temeljna človekova in ustavna pravica. Kdor odloča o informacijah, ima v globaliziranem svetu dejansko oblast. Levičarji so to vedno razumeli. Zato so si že zdavnaj podredili tri ključne vzvode za posredovanje informacij množicam: šolstvo, medije in področje kulture z zabavno industrijo (glasba, filmi…) vred. V vse te tri vzvode za oblikovanje mnenja množic so se levičarji tako globoko in brezobzirno zažrli, da na kakršenkoli poskus uravnoteženja in s tem uveljavljanja dejanske pravice do informiranosti državljanov na enem področju (npr. v šolstvu, kjer gre tudi za ustavno pravico do vzgoje skladno z vrednotami staršev, brez kakršne koli propagande kulturnega marksizma LGBT+) silovito odreagirajo levičarji na drugih dveh. Svoj protidemokratični monopol pri oblikovanju javnega mnenja so levičarji v zadnjih dveh desetletjih na ta način samo še krepili. Za povrhu je levici uspelo v mnogih državah, žal izjemno močno tudi v Sloveniji, v sodstvo zasaditi svoje ideološke kremplje in si ga podrediti. V Sloveniji imamo zato tudi sodišča, ki namesto svobode, zdravja in življenja ljudi ter drugih vrednot raje branijo množične morilce iz časa socializma ter masovno oproščajo balkanske kriminalce… Toda v tem monolitnem levičarskem monopolu pranja možganov se je pojavila velika razpoka: internet in njegova socialna omrežja na čelu s Facebookom in Twitterjem.
Levičarjev ni ničesar bolj strah kot resnice!
Levičarjev ni ničesar bolj strah kot resnice. Če bi volivci vedeli vso resnico o levičarjih, jih nihče ne bi več volil, niti njihove lastne matere ne. Skozi vso zgodovino je oblast levičarjev temeljila na najbolj odvratnem nasilju in lažeh.
Socializem je zverinsko pomoril dvesto milijonov žrtev in prav povsod neslavno propadel, pa se ideologija in lažne vrednote levičarjev vedno znova preko šolstva, medijev in zabavne industrije vcepljajo množicam kot edina »zveličavna rešitev«. S tem na račun nevednih naivnežev, ki so ključni steber levičarstva, bogati levičarski finančni špekulanti (tipa Soroš) neverjetno dobro profitirajo s svojim globalističnim prodajanjem megle in uničevanja. Murphyev zakon levičarstva je jasen: »Za najbolj visoko donečimi besedami se vedno skrivajo najbolj pritlehni osebni interesi!«. Levičarjem ne gre za ljudi, za enakost in humanitarnost, ampak jim gre samo za denar!
Za Evropo uničujoč migrantski tok s področja radikalnega islama je za levičarske finančne špekulante vir velikih zaslužkov in dodatne politične moči z novimi volivci ter navideznim »reševanjem« problemov, ki so jih sami ustvarili! Pri čemer se nizki finančni interesi prikrivajo za visoko donečimi lažmi o »pomoči ubogim beguncem« -(resnica pa je: Vojne v Siriji je že davno konec – takoj domov!)- in podobnimi floskulami, ki jim volivec brez ustrezne informiranosti nasede na celi črti. »Človekoljubne« nevladne organizacije (NVO) pod zvenečimi imeni, kot so »zdravniki brez meja« in podobno (potem, ko se je z organiziraim dovozom ilegalnih migrantov nehala ukvarjati vojska Italije in drugih držav EU), s svojimi ladjami opravljajo organizirani šverc ilegalnih migrantov v Evropsko unijo. In za to dobijo denar od vlad Evropske unije, denar od Soroša in podobnih, pa še denar od naivnih dobro namernih posameznikov. Ter poberejo kakšen »prispevek« od ilegalnih migrantov, ki jih vzpodbujajo k vdoru. Za Evropo uničujoči, toda zanje visoko profitni mafijski posli levičarjev, skriti za lažno humanitarno dejavnostjo. Oni so pravi krivci za tragedije na Kolpi in da bi to prikrili, levičarji histerično vreščijo in obtožujejo vse druge. Po V. Havlu: »Laž je nesmrtna duša levičarjev!«.
Svoboda interneta spravlja levičarje v paniko in bes
Resnica boli, pravi slovenski pregovor. In levičarje boli resnica neznosno. Odprto okno svobode govora na internetu, ki spušča svetlobo resnice v mrakobo levičarske medijske manipulacije, si zato levičarji že leta prizadevajo zapreti na vse možne načine. Najbolj šaljivo je to opazovati pri nekaterih razvpitih profesorjih na FDV in drugih samooklicanih varuhih »medijske svobode« – seveda levičarske….! Dokler so imeli popoln ideološki monopol v osrednjih medijih, so govorili o »sveti nedotakljivosti medijev in njihove svobode« ter najostreje nasprotovali vsaki regulaciji, vključno z bolj ustrezno pravico do popravka. Čeprav je to ustavna pravica. Ko pa se je pojavil internet in Facebook ter druga omrežja, so se ti isti profesorji (tovariši!) postavili na glavo in zahtevajo »najostrejšo regulacjo«, ker da je svoboda govora na internetu »huda nevarnost«?! A bejžte no?
Svoboda govora na internetu je vse bolj ogrožena
Prav vsak medij, ki ni pod kontrolo levičarjev, je za demokracijo izjemno dragocen. Zmanjšuje prostor manipulacij, ki si jih sicer lahko privoščijo levičarski mediji, kadar imajo monopol. Preprečuje levičarsko cenzuro pod krinko »politične korektnosti«. Zato bi morala na desni strani političnega prostora biti najvišja prioriteta ohranjati in krepiti ta prostor medijske svobode, predvsem pa pod nobenim pogojem ne storiti ničesar, kar bi levičarjem kakorkoli omogočilo kontrolo in s tem omejevanje medijske svobode na internetu!
Kdor bo odločal o tem, kaj je sovražni govor, bo imel oblast
Omejevanje svobode govora ogroža dolgoročno vse in vsakogar. Sovražni govor ob tem sploh ni enoznačno določen. Pravo sicer načeloma uči, da morata biti izpolnjena dva pogoja: razčlovečenje človeka oz. skupine ljudi in(!) utemeljevanje, zakaj naj bilo to dopustno ali potrebno. Toda v praksi definira sovražni govor vsak po svoje. Levičarji sovražni govor definirajo ohlapno in skrajno raztegljivo, pomagajo pa jim tisti na »desni«, ki imajo slabo vest in hočejo skriti posledice svojih napačnih odločitev.
Pod pregonom sovražnega govora se tako skriva omejevanje svobode govora in prikrivanje informacij – torej levičarsko manipuliranje z volivci. Nadaljevanje te politike bi pomenilo, da bi imel (Orwellovsko…) oblast tisti, ki bi odločal o tem, kaj sovražni govor sploh je. In s tem, katere informacije ljudje sploh lahko še dobijo. O nekaterih problemih (npr. kriminal migrantov) sploh ne bi mogli več niti slišati. Kar pomeni, da tudi rešitev ne bi mogli poiskati. To bi bil konec demokracije in pot dokončnega uničenja evropske civilizacije. Zato je boj za svobodo javne besede boj za svobodno Slovenijo in Evropo, za naš obstoj, za našo tradicijo in kulturo; za na krščanskih koreninah in človekovih pravicah utemeljeno zahodno civilizacijo!
