Veste, zakaj levici uspeva ustvarjanje kaosa in izrednih razmer, v katerih so dovoljena vsa sredstva, če so le uperjena proti drugemu? Zato, ker se pravi Slovenci za svoj prav še boriti nismo začeli. A se bomo morali (rahlo še zaspani) kmalu zbuditi, drugače bomo lahko pozabili vse, na kar smo bili ponosni. Ulična revolucija, ki je s pomočjo medijskega mainstreama fabricirana za ustvarjanje anarhije, ni samo »modni trend«, ampak del nasilnega načrta, ki bo aktualen toliko časa, dokler globoka država ne bo z neba spustila novega »odrešenika«. Takrat bodo čez noč čudežno odpravljene vse tegobe, ki jih »povzročajo« desničarji, znova bo zaživela blablakracija, edino, v čemer so močvirski portretiranci res spretni.
Zdrav razum in preprosta logika, razumevanje ekonomije in politike so sicer na strani desnice, a bi bilo napačno in nevarno domnevati, da so levičarji neumni. Obvladajo psihologijo množice in vse oblike prefinjenega zastraševanja okolice, to jim je treba priznati, čeprav so njihova ravnanja, ki temeljijo na količini obsega, absurdna. In tega je res veliko.
Zadnji v nizu je vnovičen napad na notranjega ministra Aleša Hojsa: interpelacija in kazenska ovadba. Ne glede na razplet sem do zdaj mislil, da je najbolj butasta obtožba tega tisočletja zoper katerega ministra, premierja ali predsednika zahteva ameriških demokratov za odpoklic (impeachment) Donalda Trumpa. Ustavna obtožba je bila izguba časa, sovraštvo do ameriškega predsednika so utemeljevali z Ukrajino. Koga neki čez lužo briga Ukrajina? Večina niti ne ve, da ta država obstaja. Potem je prišla interpelacija zoper notranjega ministra Aleša Hojsa in v trenutku so, vsaj zame, štafetno palico najbolj neumne obtožbe na planetu prevzeli ljudje, ki se zbirajo okoli Tanje Fajon. Človek se lahko samo vpraša, kolikokrat se mora človek zaleteti z glavo v zid, da predloži obrazložitev, ki temelji na nestrinjanju z ideološkimi pogledi Marka Perkovića Thompsona, nekega hrvaškega pevca, za katerega večina ne bi nikoli niti slišala, če ne bi njegovega koncerta levičarji leta 2017 prepovedali, letos pa je notranje ministrstvo po nizu pritožb ugodilo organizatorju in odpravilo prepoved.
Prav ima Hojs, ki pravi, da je njihova odločba sledila pravni državi, ki temelji na v ustavi zapisanih človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, med njimi svobodi govora. In Thompsonov koncert nedvomno sodi mednje, saj so namenjene temu, da oblasti preprečujejo omejevanje svobodnega delovanja ljudi. V obrazložitvi pa beremo, da bi bila lahko »široka množica ljudi« zaradi koncerta užaljena in ob dostojanstvo. Ravno v tem je kleč. Vsakdo ima sicer pravico biti užaljen, a to ni temeljna svoboščina, kar svoboda izražanja je. Takratna Cerarjeva vlada bi morala ravnati diametralno nasprotno: Thompsonu in njegovim oboževalcem bi morala zagotoviti varnost pred »široko množico ljudi«, ki so napovedali, da bodo koncert (tudi s silo) preprečili. Navedbe, da na Thompsonovih koncertih v tujini prihaja do nasilja in kršitev javnega reda, pa sodijo v kategorijo dvoličnosti. Ko desnica s primeri iz tujine dokazuje, da so ilegalni migranti nasilni, je takoj označena za rasistično in ksenofobno. Očitno imajo levičarji pri presojanju varnosti različne vatle.
O ovadbi zoper Hojsa, ki mu očitajo, da je odredil revizijo najbolj spornih korupcijskih primerov, ki nikoli niso dočakali epiloga, bi bile odveč vsakršne besede, če ne bi jasno kazala na politično motiviranost predlagateljev, ki so se podpisali kot »pošteni policisti«, kar bi moralo biti že samo po sebi znak alarma. Anonimka, ki je popolnoma brez (ali ob hudem pomanjkanju) domišljije, je našla prostor v udarnih terminih in na naslovnicah medijskega mainstreama, zato lahko predvidevamo, da jo bodo tudi tožilci vzeli »skrajno resno«, čeprav bi morala romati v koš. A izkušnje s pravosodnim sistemom, ki, namesto da bi zagotavljal vsem enako in pravično obravnavo po zakonu, domuje tik za (ne vem katerimi že) vrati pekla, učijo, da bomo priča novi farsi. Saj veste, kako je: levičarji gverilsko prilagajajo in spreminjajo pravila, da ustrezajo trenutnemu ravnanju zlobnežev globoke države.
